Repentabor
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Repentabor (italijansko Monrupino) je občina z 867 prebivalci v Tržaški pokrajini v Italiji. Občina se imenuje po cerkvi Repentabor, ki je tudi v občinskem grbu, - Repentabor je tabor (cerkev z obzidjem) nad vasjo Col. Večina prebivalcev občine Repentabor je slovenske narodnosti.
Vsebina |
[uredi] Občina Repentabor
Občina Repentabor je najmanjša občina v Tržaški pokrajini. Meri 12 km² in obsega vasi Fernetti-Fernetiči, Col in Repen. (Opomba: Slovenci si v teh krajih zelo prizadevajo za ohranitev slovenskih imen krajev. Dosegli so, da zadnjih nekaj let veljata za edino uradno obliko imeni Col in Repen. Prej sta se vasi uradno imenovali Zolla-Col in Rupingrande-Repen.)
Občina leži tik ob italijansko-slovenski mêji in mejí na občino Sežana v Sloveniji. Obe občini sta povezovala dva mednarodna mejna prehoda: Sežana-Fernetiči in Voglje-Repentabor. Mejni prehod Sežana-Fernetiči je bil v času SFR Jugoslavije verjetno najbolj prometni mejni prehod z Italijo. Tudi danes ostaja to glavna prometna povezava med zahodno in jugovzhodno Evropo.
Med turističnimi zanimivostmi občine velja omeniti Kraško hišo v Repnu, med prireditvami pa Kraško ohcet, ki jo priredijo vsako drugo leto (ob lihih letih) zadnjo nedeljo v avgustu v repentabrski cerkvi.
[uredi] Cerkev Repentabor
Repentabrska cerkev stoji na 418 m visoki vzpetini z imenom Tabor. Cerkev je posvečena Devici Mariji.
Razvaline v okolici pričajo o burni preteklosti kraja. Na pobočju taborskega griča so vidni ostanki gradišča iz sredine drugega tisočletja pr. n. št. V rimskem času je pod Taborom vodila cesta od Trsta proti vzhodu. Iz tega časa so vidni ostanki obrambnega stolpa ob glavnem vhodu na Repentabor in ostanki trojnega obzidja na pobočju.
Na zahodnem vhodu v tabor je slovenski napis iz leta 1828 napisan v bohoričici. Napis navaja, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911 - v času madžarskih vpadov.
Repentabrska cerkev je prvič omenjena v škofijski listini iz leta 1316. Listina navaja tudi (slovenska) imena nekaterih okoliških vasi in je dragocen dokument o nepretrganem obstoju Slovencev v teh krajih.
Leta 1512 je škof Peter Bonomo (prijatelj in mecen Primoža Trubarja) posvetil prenovljeno in povečano cerkev.
V času turških vpadov (na vhodu v župnijsko poslopje je letnica 1559) so cerkev spet obnovili in utrdili - takrat je cerkev postala tabor.
Današnjo obliko je dobila cerkev leta 1750. Gradnjo je vodil tomajski župnik Klepše.
Leta 1794 je tržaški škof Sigmund von Hohenwart cerkvi podaril sliko Marije, ki še danes krasi glavni oltar. Slika je delo tržaške slikarke Marie Candido.
Poleg cerkve (znotraj obzidja) stoji še župnišče, mežnarija in stavba, ki je bila včasih sedež repentabrske srenje.
Repentabor je bil včasih precej pomembna lokalna romarska pot. Za veliki šmaren so se včasih proti Repentabru vile številne procesije iz Trsta, Sežane in iz številnih manjših krajev po Krasu.
Številni turisti se radi ustavljajo pri repentabrski cerkvi tudi zaradi izrednega razgleda po Krasu, proti morju in proti Alpam v daljavi.
[uredi] Galerija
 Repentabor |
 Repentabor |
[uredi] Viri
- Repentabor - utrjena cerkev na Krasu. Župnijska skupnost Repentabor
