Proteus (luna)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
.jpg/300px-Proteus_(Voyager_2).jpg) |
|
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj: | Stephen P. Synnott Voyager 2 |
| Datum odkritja: | ~16. junij, 1989 |
| Druga imena: | Neptun VIII, S/1989 N 1 |
| Značilnosti tira [1] | |
| Epoha 18. avgust 1989 | |
| Periapsida: | 117.584 ± 10 km |
| Apoapsida: | 117.709 ± 10 km |
| Srednji polmer orbite: | 117.647 ± 1 km (0,00079 a. e. |
| Izsrednost: | 0,00053 ± 0,00009 |
| Naklon tira: | 0,524 ± 0,009° (na Neptunov ekvator) 0,026 ± 0,007° (na lokalno Laplaceovo ravnino) |
| Obkroža: | Neptun |
| Fizikalne lastnosti | |
| Razsežnosti: | 4406×416×404 km(± ~15 km [2] |
| Prostornina: | 3,4 ± 0,4 · 107km³ [3] |
| Masa: | 4,4 · 1019 kg (ocena) |
| Srednja gostota: | 1,3 g/cm3 (ocena) |
| Vrtilna doba: | sinhrono vrtenje |
| Albedo: | 0,096 [2][4] |
| Temperatura: | ~51 K (ocena) |
| Navidezni sij: | 19,7 [4] |
Proteus (grško Πρωτεύς: Proteus) je največji Neptunov notranji naravni satelit in drugi največji med vsemi Neptunovimi sateliti.
Vsebina |
[uredi] Odkritje in imenovanje
Luno Proteus so odkrili na posnetkih, ki jih je poslal Voyager 2. Takrat je dobila začasno ime S/1989 N 1. Stephen P. Synnott in Bradford A. Smith sta objavila njeno odkritje 7. julija 1989. V opisu odkritja je bilo omenjenih 17 posnetkov v teku 21 dni. To je dalo približni datum odkritja pred 16. julijem. Ime je dobila 16. septembra 1991 [5] po Proteusu (morski bog, ki spreminja obliko) iz grške mitologije.
[uredi] Lastnosti
Luna Proteus je v Osončju največja luna z obliko, ki ni krogla. Njen premer je večji od 400 km. Kljub temu ni bila odkrita s teleskopi na površini Zemlje, ker je tako blizu Neptuna, da se ne vidi v odbiti svetlobi s planeta.
Luna Proteus ima na površini veliko kraterjev, vendar ne kaže geoloških sprememb. Njena velikost ja takšna, da pri tej gostoti zaradi lastnih privlačnih sil ne more pridobiti okrogle oblike. Saturnova luna Mimas ima bolj okroglo obliko zaradi manjše gostote, čeprav ima manjšo maso kot Proteus.
[uredi] Opombe in reference
- ^ R.A. Jacobson and W.M. Owen Jr. (2004). »The orbits of the inner Neptunian satellites from Voyager, Earthbased, and Hubble Space Telescope observations«. Astronomical Journal 128: 1412.
- ^ a b E. Karkoschka (2003). »Sizes, shapes, and albedos of the inner satellites of Neptune«. Icarus 162: 400.
- ^ P.J. Stooke (1994). »The surfaces of Larissa and Proteus«. Earth, Moon ad Planets 65: 31.
- ^ a b Planetary Satellite Physical Parameters. JPL (Solar System Dynamics) (2006-Jul-13). Pridobljeno dne 2008-02-09.
- ^ IAU Circular No. 5347 (16. september 1991). Pridobljeno dne 10-04-2007.
[uredi] Glej tudi
|
|
|---|
| V splošnem našteti v naraščajoči oddaljenosti od Neptuna. |
| Osončje |
|---|
 |
| Sonce · Merkur · Venera · Zemlja · Mars · Cerera · Jupiter · Saturn · Uran · Neptun · Pluton · Erida |
| Planeti · Pritlikavi planeti · Lune: Zemljina · Marsove · Jupitrove · Saturnove · Uranove · Neptunove · Plutonove · Eridina |
| Mala telesa: Meteoroidi · Asteroidi/Asteroidne lune (Asteroidni pas) · Kentavri · ČNT (Kuiperjev pas/Razpršeni disk) · Kometi (Oortov oblak) |
| Glej tudi astronomska telesa, seznam teles v Osončju po tirnici, po polmeru in po masi. |
