Panteon, Pariz
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pariški Panteon (francosko Panthéon de Paris) je zgodovinsko in arhitekturno pomemben objekt v Parizu. Nahaja se v petem pariškem okraju (Latinska četrt) v ulici Soufflot, na vzpetini poimenovani po zavetnici Pariza, Sveti Genovefi. V bližini Panteona se nahajajo cerkev Svete Étienne-sur-Mont, Knjižnica Sv. Genovefe, Univerza v Parizu I. (Panthéon-Sorbonne) in Univerza v Parizu II. (Panthéon-Assas), urad župana petega okraja in Licej kralja Henrika IV. Pariški Panteon je bil zgrajen kot cerkev, v kateri naj bi bili shranjeni posmrtni ostanki Sv. Genovefe, a je sčasoma postal prostor, v katerem se nahajajo grobnice ljudi, ki so najbolj zaznamovali francosko zgodovino. Njegova arhitektura in notranja oprema odsevata zgodovino Francoske države.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina panteona
[uredi] Katoliška cerkev
Ko je leta 1744 francoski kralj Ludvik XV. bolehal za težko boleznijo, je obljubil, da bo, če preživi, dal v Parizu zgraditi cerkev, posvečeno zavetnici Pariza, Sveti Genovefi. Ko je ozdravel, je zadolžil markiza Marignyjskega, generalnega direktorja ustanove, zadolžene za gradnjo, da na mestu, kjer stojijo ruševine nekdanje opatije Sv. Genovefe, postavi cerkev. Leta 1755 je omenjeni markiz arhitekta Jean-Germain Soufflouta zadolžil za izdelavo gradbenega načrta.
Temelji so bili zgrajeni že leta 1758, a so finančne težave in Souffloutova smrt leta 1780 napredovanje gradnje upočasnili. Zgradba je bila dokončana pod vodstvom Souffloutovega sodelavca, Jeana-Baptista Rondeleta leta 1790.
Med letoma 1791 in 1793 je Quatremère de Quincy temeljito spremenil arhitektonsko zasnovo zgradbe in jo preoblikoval v Panteon, kakršnega lahko vidimo že danes. Danes je Panteon zgradba, dolga 110 metrov in široka 84 metrov. Pročelje je obdano s stebriščem iz korintskih stebrov, ki so nameščeni pod trikotnim nadstreükom, ki ga je izdelal David D'Angers. Zgradba, ki ima obliko grškega križa, se ponaša s kupolo, visoko 83 metrov, na vrhu katere se nahaja lanternat. Notranjost so okrasili akademski slikarji, kot so Puvis de Chavannes, Gros in Cabanel.
[uredi] Od katoliške cerkve do republikanskega templja
Francoska skupščina je ob koncu francoske revolucije odločila, da bo zgradbo, ki je bila pravkar dokončana, a še ne posvečena kot cerkev, namenila kot nekropolo »velikanom Francije«. S tem namenom je bila celotna zgradba preoblikovana in na pročelje je bilo zapisano: »Aux grands hommes, la patrie reconnaissante« (Velikim možem, hvaležna domovina).
V času prvega imperija je bil Panteon grobnica in sakralni prostor obenem. Po letu 1814, in do leta 1830, je kralj Ludvik XVIII. zgradbo spremenil v običajno cerkev, posvečeno Sv. Genovefi, ki je služila izključno pastoralnim namenom. Z revolucijo leta 1830 je bila cerkev ponovno spremenjena v Panteon. David d'Angers je ponovno izdelal trikotni nadstrešek in vanj ponovno vklesal napis »Aux grands hommes, la patrie reconnaissante«. V času drugega imperija (1851-1870), je zgradba ponovno postala cerkev in napis je izginil. Od leta 1885, ko je bil v Panteonu pokopan Victor Hugo, zgradba nikoli ni več služila kot cerkev Sv. Genovefe, temveč kot mesto zadnjega počitka velikanom Francoske republike.
31. marca 1851 je v Panteonu astronom Jean-Bernard-Leon Foucault izvedel poskus, s katerim je dokazal vrtenje Zemlje okoli lastne osi (Foucaultovo nihalo). Na prvem nihalu je visela utež iz svinca in zavita v baker, težka 28 kilogramov, ki je visela na žici dolgi 67 metrov, debeline 1,4 milimetra in je opravila en nihaj v 16 sekundah. Javna predstavitev poskusa z nihalom je trajala dva meseca.
V času Pariške komune (1871) je bila v Panteonu osrednja utrdba komunardov, dokler Pariza niso zavzeli Versajci in je komuna klonila pred generalom nasprotnikov, Jeanom-Baptiste Millièrejem.
Leta 1902, je Francoska astronomska družba, ki jo je vodil Henri Poincaré predlagala, da »velja pod kupolo Panteona obnoviti lepo in poučno Foucaultovo izkušnjo, ki jo je prekinil državni prevrat decembra leta 1851, še preden bi lahko iz nje potegnili vse zaključke, ki bi jih lahko«. 22. oktobra istega leta so pod kupolo postavili novo Foucaultovo nihalo in Camille Flammarion je projekt finančno podprla. Več kot 2000 ljudi je prisotnih ob ponovni svečani otvoritvi nihala.
21. maja 1981 se je prvi sedemletni mandat francoskega predsednika Françoisa Mitterranda, pričel s slovesnostjo v Panteonu, med katero je predsednik položil rdeče vrtnice na grobnice Jeana Jaurèsa, Jeana Moulina in Victorja Schœlcherja.
Jeseni leta 1995 so na Foucaultovo nihalo ponovno obesili, prahu očiščeno, 28 kilogramsko železno utež, kakor je tam visela leta 1851.
Od leta 1920 je pariški Panteon zaščiten kot zgodovinski spomenik.
[uredi] Slavne osebnosti, pokopane v Panteonu
V kripti Panteona je bilo leta 2005 pokopanih 73 ljudi (v grobnicah ali urnah).
| Datum pokopa v Panteonu | Ime | Opomba |
|---|---|---|
| 1791 | Mirabeau | Odstranjen 21. septembra 1793, po odkritju njegovega dopisovanja z Ludvikom XVI. |
| 1791 (11. julija) | Voltaire | |
| 1792 | Nicolas-Joseph Beaurepaire | premestitev ni bila izvršena |
| 1793 (24. januarja) | Louis-Michel Lepeletier de Saint-Fargeau | Usmrčen poslanec, iz Panteona odstranjen 14. februarja 1795. Njegovo truplo je prevzela njegova družina. |
| 1793 | Augustin-Marie Picot, markiz Dampierreški | Izginil |
| 1794 (21. september) | Marat | Odstranjen iz Panteona 8. februarja 1795 zaradi mumifikacije. |
| 1794 (11. oktober) | Jean-Jacques Rousseau | |
| 1806 | Claude-Louis Petiet | |
| 1806 | François Denis Tronchet | |
| 1807 | Jean Étienne Marie Portalis | |
| 1807 | Louis-Pierre-Pantaléon Resnier | |
| 1807 | Louis-Joseph-Charles-Amable d'Albert, vitez de Luynes | Odstranjen iz Panteona |
| 1807 | Jean-Baptiste-Pierre Bévière | |
| 1808 (Prvi imperij) |
Francois Barthélemy, princ Béguinot | |
| 1808 (Prvi imperij) |
Pierre-Jean-Georges Cabanis | |
| 1808 (Prvi imperij) |
Gabriel-Louis, markiz Caulainkurški | |
| 1808 (Prvi imperij) |
Jean-Frédéric, princ de Perrégaux | |
| 1808 (Prvi imperij) |
Antoine-César de Choiseul, vitez de Praslin | |
| 1808 (Prvi imperij) |
Jean-Pierre-Firmin, grof Malher | Urna z njegovim srcem |
| 1809 (Prvi imperij) |
Jean Baptiste Papin, grof de Saint-Christau | |
| 1809 (Prvi imperij) |
Joseph-Marie, grof Vien | |
| 1809 (Prvi imperij) |
Pierre Garnier, grof de Laboissière | |
| 1809 (Prvi imperij) |
Jean Pierre, comte Sers | Urna z njegovim srcem |
| 1809 (Prvi imperij) |
Jérôme-Louis-François-Joseph, comte de Durazzo | Urna z njegovim srcem |
| 1809 (Prvi imperij) |
Justin Bonaventure Morard de Galles, comte | Urna z njegovim srcem |
| 1809 (Prvi imperij) |
Emmanuel Crétet, grof de Champmol | |
| 1810 (Prvi imperij) |
Giovanni Baptista, kardinal Caprara | |
| 1810 (Prvi imperij) |
Louis-Joseph-Vincent-Leblond, grof de Saint-Hilaire | |
| 1810 (Prvi imperij) |
Jean-Baptiste, grof Treilhard | |
| 1810 (Prvi imperij) |
Jean Lannes, duc de Montebello | |
| 1810 (Prvi imperij) |
Charles-Pierre-Claret, grof de Fleurieu de La Tourette | |
| 1811 (Prvi imperij) |
Louis-Antoine, grof de Bougainville | |
| 1811 (Prvi imperij) |
Charles, kardinal Erskine of Kellie | |
| 1811 (Prvi imperij) |
Alexandre-Antoine Hureau, baron de Sénarmont | Urna z njegovim srcem |
| 1811 (Prvi imperij) |
Ippolito Antonio, kardinal Vicenti Mareri | |
| 1811 (Prvi imperij) |
Nicolas-Marie, grof de Songis des Courbons | |
| 1811 (Prvi imperij) |
Michel, grof Ordener | |
| 1812 (Prvi imperij) |
Jean-Marie-François Lepaige, grof Dorsenne | |
| 1812 (Prvi imperij) |
Jean Guillaume De Winter, grof de Huessen | |
| 1813 (Prvi imperij) |
Hyacinthe-Hugues-Timoléon de Cossé, grofica de Brissac | |
| 1813 (Prvi imperij) |
Jean-Ignace Jacqueminot, grof de Ham | |
| 1813 (Prvi imperij) |
Joseph Louis, grof Lagrange | |
| 1813 (Prvi imperij) |
Frédéric Henri Walther | |
| 1813 (Prvi imperij) |
Jean, grof Rousseau | |
| 1813 (Prvi imperij) |
François-Marie-Joseph-Justin, grof de Viry | |
| 1814 (Prvi imperij) |
Jean-Nicolas, grof Démeunier | |
| 1814 (Prvi imperij) |
Jean-Louis-Ebenezer, grof Reynier | |
| 1814 (Prvi imperij) |
Claude-Ambroise Régnier, vitez de Massa di Carrara | |
| 1815 (Prvi imperij) |
Antoine-Jean-Marie, grof Thévenard | |
| 1815 (Prvi imperij) |
Claude-Juste-Alexandre, grof Legrand | |
| 1829 (Obnova) |
Jacques-Germain Soufflot | |
| 1885 (Predloga:1. junij) (Tretja republika) |
Victor Hugo | |
| 1889 (4. avgust)<br /Tretja republika]]) | Lazare-Nicolas-Marguerite, grof Carnot | Pokopan med slovesnostjo ob spominu na stoletnico francoske revolucije |
| 1889 (4. avgust) (Tretja republika) |
Théophile Malo Corret de la Tour d'Auvergne | Pokopan med slovesnostjo ob spominu na stoletnico francoske revolucije |
| 1889 (4. avgust) (Tretja republika) |
Jean-Baptiste Baudin | Pokopan med slovesnostjo ob spominu na stoletnico francoske revolucije |
| 1889 (4. avgust) (Tretja republika) |
François-Séverin Marceau-Desgraviers, dit Marceau | Pokopan med slovesnostjo ob spominu na stoletnico francoske revolucije - Pokopan je le del njegovega telesa |
| 1894 (29. junij) (Tretja republika) |
Marie François Sadi Carnot | Pokopan takoj po atentatu |
| 1907 (25. marec) (Tretja republika) |
Marcellin Berthelot | MPredloga:Me Sophie Berthelot je pokopana skupaj s svojim soprogom |
| 1908 (5. junij) (Tretja republika) |
Émile Zola | |
| 1920 (11. november) (Tretja republika) |
Léon Gambetta | Urna z njegovim srcem |
| 1924 (23. november) (Tretja republika) |
Jean Jaurès | |
| 1933 (4. november) (Tretja republika) |
Paul Painlevé | |
| 1948 (17. november) (Četrta republika) |
Paul Langevin | |
| 1948 (17. november) (Četrta republika) |
Jean Perrin | Pokopan na isti dan kot Paul Langevin |
| 1949 (20. maj) (Četrta republika) |
Adolphe-Sylvestre-Félix Éboué | Prvi črnec pokopan v Panteonu; Leta 2002, mu je sledil Dumas. |
| 1949 (20. maj) (Četrta republika) |
Victor Schoelcher | Njegov oče, Marc, je tudi pokopan v Panteonu. Victor je želel biti pokopan s svojim očetom. |
| 1952 (22. junij) (Četrta republika) |
Louis Braille | |
| 1964 (19. december) (Peta republika) |
Jean Moulin | |
| 1987 (5. oktober) (Peta republika) |
René Cassin | |
| 1988 (9. november) (Peta republika) |
Jean Monnet | Prenešen v Panteon po sto letih od njegovega rojstva. |
| 1989 (12. december) (Peta republika) |
Abbé Baptiste-Henri Grégoire | Pokopan med slovesnostjo ob dvestoletnici francoske revolucije |
| 1989 (12. december) (Peta republika) |
Gaspard Monge, comte de Péluse | Pokopan med slovesnostjo ob dvestoletnici francoske revolucije |
| 1989 (12. december) (Peta republika) |
Marie-Jean-Antoine-Nicolas de Caritat, marquis de Condorcet | Pokopan med slovesnostjo ob dvestoletnici francoske revolucije |
| 1995 (20. april) (Peta republika) |
Pierre Curie | |
| 1995 (20. april) (Peta republika) |
Marie Curie | Prva ženska panteoizirana ob njegovem odprtju. |
| 1996 (23. november) (Peta republika) |
André Malraux | |
| 2002 (30. november) (Peta republika) |
Alexandre Dumas |
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
