Obseg
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Obsèg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje. Največkrat govorimo o obsegu pri geometrijskih likih, čeprav pridejo v poštev tudi druge krivulje (oval, superelipsa, konhoida kroga (Pascalov polž), srčnica, Cassinijeve jajčnice, lemniskate (Bernoullijeva, Boothova, Geronova, hipopeda), cikloide (epicikloida, hipocikloida), ipd).
Vsebina |
[uredi] Mnogokotniki
Obseg mnogokotnika je vsota vseh njegovih stranic.
Obseg trikotnika s stranicami a, b in c je:
Obseg štirikotnika s stranicami a, b, c in d je:
Obseg enakostraničnega trikotnika in pravokotnika s stranicama a in b je:
Obseg pravilnega mnogokotnika z n stranicami a je:
Obseg enakostraničnega trikotnika in kvadrata s stranicama a je tako:
[uredi] Krožnica
Obseg krožnice je dan z njenim premerom d ali s polmerom r:
Tu je π matematična konstanta pi.
[uredi] Elipsa
Približno je obseg elipse z glavnima polosema a in b:
ali:
Vsak približek je natančnejši od predhodnega.
Dobra približka je leta 1914 dal Ramanujan:
kjer je h parameter:
Tudi tukaj je drugi približek natančnejši. Malo manj natančen približek je med letoma 1904 in 1920 dal Lindner:
Obseg elipse s parametrom λ je:
oziroma s parametrom h:
približek pa (Hudsonova enačba, 1917):
Hudsonovo enačbo po navadi pišejo s parametrom L:
[uredi] Glej tudi
- obseg (algebra)
- Zemljin polmer (obseg Zemlje)