Obleganje Sarajeva
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Obleganje Sarajeva | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del Bošnjaška vojna | |||||||||
 Bošnjaški parlament v plamenih po tankovskem obstreljevanju. |
|||||||||
|
|||||||||
| Udeleženci | |||||||||
.svg/22px-Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina_(1992-1998).svg.png){kind=small} ARBiH (1992-95) NATO (1995) |
 JLA (1992) VRS (1992-95) |
||||||||
| Poveljniki | |||||||||
| Jovan Divjak Mustafa Hajrulahović Vahid Karavelić Nedžad Ajnadžić |
Stanislav Galić (1992-94) Dragomir Milošević (1994-95) |
||||||||
| Moč | |||||||||
| 40,000 (1992) | 30,000 (1992) | ||||||||
Obleganje Sarajeva je bilo eno najdaljših obleganje v sodobni vojaški zgodovini. Boji okoli mesta so se začeli že 5. aprila 1992, popolnoma pa je bilo mesto obkoljeno do 2. maja 1992, tako je ostalo vse do 25. februarja 1996, čeprav so boji okoli mesta prenehali že nekaj mesecev prej. Do obleganja mesta je prišlo med Bošnjaško vojno, ki je nastala zaradi odcepitve Bosne in Hercegovine od Jugoslavije. Odcepitvi so nsprotovali Srbi, ki so živeli v Bosni; ti so nato ustanovili svojo državo Republiko Srbsko, kar je pripeljalo do vojne in posledično do obleganja Sarajeva.
V času obleganja je bilo ubitih več kot 12.00 ljudi, več kot 50.000 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi velikega števila mrtvih in beguncev se je populacija mesta zmanjšala na 63% predvojnega prebivalstva.
Vsebina |
[uredi] Dogajanje pred vojno
Jugoslavija je začela razpadati že leta 1980 kmali po smrti Josipa Broza Tita. Svoje sta pri razpadu prispevali še gospodarska kriza in različni srbski politiki, ki so spodbujali sovraštvo med jugoslovnaskimi narodi. Vse to je pripeljalo do odcepitve Slovenije , ki ji je nato sledila še Hrvaška . Leta 1992 se je od Jugoslavije želela odcepiti tudi Bosna, zato je bil 1. marca razpisan referendum o odcepitvi države, takrat je padla tudi prva žrtev vojne.
5. aprila 1992 je Bosna razglasila samostojnost, na isti dan v mestu potekajo množične protivojne demonstracije. Gruča ljudi se pomika proti parlamentu Bosne, ko nenadoma začne oboroženi srb streljati v množico ljudi. Zaradi strelnih ran umreta dva protestnika več jih je ranjenih. Na isti dan ko potekajo demonstracije srbske paravojaške enote napadejo Sarajevsko policisko akademijo.
[uredi] Vojna
[uredi] Začetni spopadi
Do aprila je JLA uspelo mobilizirati večino vojske, ki nato zasede strateške hribe okoli mesta. Bošnjaški vladi, ki v tistem času še ni imela vojseke z katero bi se branila ,ne prevstane drugega kot da protestira proti posredovanju vojske in zahteva njihov umik. Miloševič se odloči, da bo umaknil enote vendar le tiste, ki niso bošnjaške narodnosti, kar pomeni da je sedaj hribe okoli mesta zasedala vojska Republike Srbske, ki se je od Bosne ločila le nekaj dni po tem ko je ta postala samostojna.
[uredi] Obleganje
2. maja 1992 je bilo mesto že popolnoma obkoljeno. Glavne ceste v mesto so bile blokirane, ustavljena je bila vsa oskrba mesta z hrano, sanitetnim materialom, vodo in elektriko. Armada Republike Srbske, ki se je nahajala na hribih okoli mesta je imela Sarajevo kot na dlani. V primerjavi z bošnjaško vojsko, ki ji je kronično primankovalo orožja in streliva je bila po zaslugi zaveznice jugoslavije izredno dobro opremljena. Poleg zadostnega števila pehotnega orožaj je imela tudi močne tankovske enote in topništvo z katerim so iz okoliških hribov tolkli po nemočnem mestu. Na začetku obleganja je vojska Republike srbske želela mesto zasest z uporabo tankovskih enot vendar se ji je to ponesrečilo, zato se je odločila, da bo mesto izstradala. Mesto je dan za dnem doživljalo topniški in minometni ogenj, najhuje je bilo v drugi polovici leta 1992 in prvi polovici leta 1993.
Gibanje po ulicah je zaradi padajočih granat postalo smrtno nevarno, svoje so prispevali tudi ostrostrelci. Nekatere ulice so zaradi velike aktivnosti ostrostrelcev dobile ime kar aleje ostrostrelcev, zato so prebivalci v opozorilo začeli postavljati napise Pazi Snajper.
Zaradi nemogočih razmer v mestu se je OZN odločila, da bo zasedla Letališče Sarajevo ter tako zagotovila oskrbo prebivalstva preko zračnega mostu. Ker letališče ni zadoščalo potrebam prebivalstva, poleg tega pa preko njega ni bilo mogoče prevažati orožaj za obrambo mesta so se odločili da pod letališčem izkoplejo predor, ki bo povezal mesto z osvobojenim ozemljem, ki se nahaja na drugi strani letališke steze. Po izgradnji predora so se razmere v mestu nekoliko izboljšale, izboljšala se je tudi oborožitev bošnjaške vojske.
Na dan je na mesto padlo povprečno 329 granat, največ jih je padlo 22. julija 1993 in to kar 2.777. Bombardiranje je povzročilo ogromno škode, pravijo da v mestu niti ena stavba ni ostala nepoškodovana, okoli 35.000 objektov pa je bilo popolnoma uničenih. Med temi stavbami so bile poleg vladnih objektov in industrije tudi stanovanjska naselja, bolnišnice in poslopja OZN. 1. junija 1993 je prišlo do tragičnega dogodka, ki je obkrožil svet. Granata je ubila 15 ljudi 80 pa jih je ranila , ko so ti opazovali nogometno tekmo. Do podobnega dogodka je prišlo 12. junija, ko je granata ubila 12 ljudi, ki so čakali v vrsti za vodo. Najhuje je bilo 5. februarja 1994, ko je granata, ki je priletela na tržnico ubila 68 ljudi 200 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi tega incidenta je OZN vojski Republike Srbske zagrozila z letalskimi napadi če ti ne umaknejo svojega težkega topništva. V nalednih dneh se je obstreljevanje drastično zmanjšalo ponehalo ni.
[uredi] Konec obleganja
V letu 1995 je prišlo do podobnega incidenta na tržnici kot leta 1994. Ubitih je bilo 37 ljudi 90 pa ranjenih. To je bila kaplja žez rob za OZN, zato so NATO-va letala napadla vojaške objekte Republike Srbske in ostale vojaške tarče. Svoje sta prispevali še hrvaški operaciji Blisk in Nevihta proti Republiki Srbski. Vse to je pripeljalo do tega, da je fronta razpadla. V mesto se je nato kmalu vrnila voda in elektrika. Oktobra 1995 je bilo podpisano premirje, dokončen mir pa šele z Dejtonskim sporazumom, ki je bil podpisan istega leta. Obleganje Sarajeva je bilo uradno konec 29. februarja 1996.
[uredi] Posledice vojne
V času vojne je bilo mesto močno poškodovano. Popolnoma je bilo uničenih 35.000 objektov, skoraj vsi ostali objekti pa so bili deloma poškodovani.
Vojna je močno vplivala tudi na prebivalstvo. Populacija se je po vojni zmanjšala na 63% predvojne populacije. Leta 2002 je v mesu živelo 404.000 ljudi kar je 20.000 manj kot leta 1991. Spremenilo se je tudi etnično razmerje. Pred vojno je bilo v mestu 30% Srbskega prebivalstva po vojni pa le še 10%, ti večinoma živijo v skupnostih. Posledice vojne so vidne še danes, tako na stavbah kot tudi pri ljudeh vendar mesto počasi vendar vstrajno okreva.
[uredi] Seznam konfliktov v bivši Jugoslaviji
- slovenska osamosvojitvena vojna
- domovinska vojna (hrvaška osamosvojitvena vojna)
- Bitka za Dalmacijo
- Bitka za Vukovar
- Obleganje Dubrovnika
- Raketni napad na Zagreb
- bošnjaška vojna
- Obleganje Sarajeva
- Bitka za Mostar
- kosovska vojna
- makedonska državljanska vojna
