Monošter

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cistercijanska cerkev s samostanom

Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto s približno 9.000 prebivalci ob reki Rabi na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem. Leži v Železni županiji (Vas) in velja za središče Slovenskega Porabja, predvsem kot posledica priseljevanja slovenskih delavcev iz vasi južno od mesta. Okoli mesta živijo tudi pripadniki nemške manjšine.

Mesto je leta 1183 ustanovil madžarski kralj Béla III. in vanj povabil cistercijane. Ti so zgradili samostan in ga poimenovali po bavarskem svetniku sv. Gotardu, po katerem se mesto v madžarščini in nemščini imenuje še danes. V mestu je zrasla še trdnajva in bila skupaj s samostanom porušena v času Bocskaijeve vstaje.

1. avgusta 1664 je v bližini mesta prišlo do bitke med avstrijsko vojsko pod poveljstvom Montecuccolija in turško vojsko pod vodstvom Ahmeda Köprülüja. Bitka se je končala po 7 urah, ko je velik del Turkov utonil v Rabi. Bitki je sledil podpis mirovnega sporazuma v Vasvárju.

Gospodarski razvoj mesta se je pričel leta 1873, ko je čezenj stekla železniška proga med Gradcem in Szombathelyjem in je tako postal mesto z najbolj razvito industrijo v vsej Železni županiji. Obenem z industrijo je nastalo več izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. V tistem času je v Monoštru deloval madžarski politik (in kasneje tudi predsednik vlade) Kálmán Széll, na tamkajšnji nižji gimnaziji se je šolal tudi slovenski jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel.

Trianonska pogodba je velik del monošterskega zaledja dodelila Avstriji in Kraljevini SHS, samo mesto pa postavilo na sam skrajni zahodni rob novonastale države Madžarske. To je pomenilo gospodarsko stagnacijo mesta. Razmere so se še poslabšale po koncu 2. svetovne vojne, ko je meji z Avstrijo in Jugoslavijo domala neprodušno zaprla železna zavesa.

Nazadovanje mesta se je ustavilo šele v 80. letih. Leta 1983, torej 800 let po ustanovitvi opatije, je kraj ponovno dobil mestne pravice. Po padcu komunizma so bili oživljeni stiki tako s Slovenijo kot z Avstrijo, Monošter je skupaj z avstrijskim Heiligenkreuzom ustanovil do sedaj edini madžarski čezmejni industrijski park (kjer je glavni delodajalec obrat Opla), v pripravi je izgradnja termalnega kopališča. Dodatne razvojne možnosti si obeta s pristopom Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo leta 2004. Mesto je tudi izhodišče do naravnega parka Őrség, ki je sicer madžarski del trideželnega parka Goričko - Raab - Őrség.

Ob začetku 90. let, ko se je pokazala potreba po neposredni železniški povezavi med Slovenijo in Madžarsko, je bil nekaj časa v igri načrt železniške proge med Mursko Soboto in Monoštrom, vendar je kasneje prevladala trasa nekoč že obstoječe proge čez Hodoš do Zalaegerszega.

Simbol mesta je tretja največja madžarska baročna cerkev in pripadajoči samostan. Zgradili so ju med letoma 1748 in 1764 po načrtih Franza Antona Pilgrama. Freske cerkvene kupole z motivi monoštrske bitke sta poslikala Stephan Dorfmeister starejši in Stephan Dorfmeister mlajši.

Severno od te cerkve stoji cerkev - kašča, ki je nastala na temeljih iz 12. stoletja kot trdnjava. Ko so jo leta 1605 porušili, so na njenem mestu zgradili današnjo cerkev.

Po Kálmánu Széllu se imenuje baročni glavni mestni trg, kjer stoji tudi spomenik ustanovitelja mesta, kralja Béle III.