Mojzes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mojzes (hebrejsko מֹשֶׁה [Moše], grško Μωυσῆς [Moises] ali Μωσῆς [Moses], latinsko Moyses, arabsko مُوسَى [Musa]) je prerok ali očak, kateremu je v Stari zavezi namenjenih pet knjig Postave. Mojzes je bil ustanovitelj judovske vere in vodja judovskega naroda. Izraelsko ljudstvo je popeljal iz suženjstva v Egiptu. Bog mu je dal Deset Božjih zapovedi na gori Sinaj, kjer se je ustavil z ljudstvom med potjo v obljubljeno deželo. Za pomembno osebo velja tudi v krščanstvu in v islamu.

Vsebina 1 Življenjepis 2 Mojzes v umetnosti 3 Čaščenje 4 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Mojzesovo življenje opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se imenije tudi Eksodus = Izhod (iz Egipta). Točen čas njegovega rojstva in smrt ni znan, domneva pa se, da je živel med 16. in 13. stoletjem pr. n. št.

Mojzes je bil sin judovskih staršev v času, ko so bili Judje sužnji v Egiptu. Ker so se Judje močno namnožili, je faraon ukazal pobiti vse moške novorojenčke (taka metoda kontracepcije je bila včasih precej pogosta; pomor otrok je naročil tudi npr. Herod Veliki). Mojzesova mati je dala otroka v košaro in ga odložila v trstičje ob reki. Prišla je faraonova hči, ki se ji je otrok zasmilil in zato ga je posvojila. Mojzesova sestra je stvari organizirala tako, da je faraonova hči najela za dojiljo ravno Mojzesovo pravo mater. Faraonova hči je otroka imenovala Mojzes, kar naj bi pomenilo »Iz vode potegnjen« (ali po drugi razlagi »Sin vode«).

Ko je Mojzes odrastel, je videl, da sužnji zelo trpijo. Nekoč je ubil Egipčana, ki je pretepal judovskega sužnja. Njegovo truplo je skril v pesek, a zadeva se je vseeno razvedela. Faraon je hotel Mojzesa usmrtiti, Mojzes pa je pobegnil iz Egipta.

Naselil se je v midjánski deželi in se poročil s Cipóro (oziroma Seforo ali Siporo - v starejših prevodih), hčerjo midjanskega duhovnika Jitra (oziroma Jetra - v starejših prevodih). Ko je pasel tastovo drobnico, je prišel do gore Horeb. Tam se mu je v gorečem grmu prikazal Gospodov angel oziroma Bog osebno. Bog je Mojzesu naročil, da mora rešiti trpeče Izraelce iz Egipta in jih odpeljati v obljubljeno deželo Kanaan, kjer se cedita med in mleko. Mojzes je vprašal Boga še kako mu je pravzaprav ime. Bog je v odgovor povedal stavek, ki je gotovo najbolj filozofska izjava v Svetem pismu:  »Jaz sem, KI SEM.« Iz tega odgovora izvira judovsko poimenovanje Boga: יהוה [Jahve] = TISTI, KI JE.

Mojzes se je vrnil v Egipt in ukazal faraonu, da naj izpusti judovske sužnje sicer tvega Božjo kazen. Ker faraon ni ubogal, je Bog poslal nadenj in nad celotno državo deset egiptovskih nadlog. Zadnja nadloga je bil pomor vseh egiptovskih prvorojencev. V noči, ko je angel smrti izvajal to nalogo, so Judje označili svoja bivališča s krvjo jagnjet in se izognili poboju. V spomin na ta dogodek Judje praznujejo praznik pashe.

Naslednje jutro je faraon Judom dovolil oditi, vendar pa si je kmalu premislil in poslal za njimi vojsko. Medtem so Judje prišli do Rdečega morja. Takrat je Bog razdelil vodo na dva dela tako, da so šli Judje sredi morja po suhem do druge obale, vode pa so jim bile kakor zid na desni in levi. Ko so poskusili isto storiti še Egipčani, jih je morje zalilo.

Izraelci so potem potovali po puščavi, kakor jih je vodil Bog. V puščavi jim je priskrbel vodo in hrano - sladko snov podobno rosi, ki so jo imenovali mana. Ko so prišli do gore Sinaj, je Bog poklical Mojzesa k sebi. Razodel mu je svojo voljo, ki predstavlja osnovo za pravno ureditev judovske družbe v poznejših stoletjih. V znak zaveze med Bogom in ljudmi mu je dve kamniti plošči, na katerih je bilo vklesanih Deset Božjih zapovedi.

Medtem, ko je bil Mojzes na gori, so Izraelci padli v idolatrijo in častili zlato tele (Eksodus 32:8). Ko se je Mojzes vrnil, ga je to tako prizadelo, da je razbil obe kamniti plošči in preklel trdovratno izraelsko ljudstvo. Pozneje je Mojzes izdelal novi plošči z zapovedmi. Plošči so shranili v skrinjo zaveze v svetem šotoru.

Bog je kaznoval Izraelce s tem, da so tavali po puščavi še dolga leta, preden so prišli v obljubljeno deželo. Mojzes je umrl v moabski deželi, po tem ko je videl obljubljeno deželo, a do nje ni prišel.

[uredi] Mojzes v umetnosti

Številni umetniki so upodobili vse najpomembnejše trenutke Mojzesovega življenja. Med najbolj znanimi motivi v likovni umetnosti so:

• Mojzes v košarici na vodi
• Mojzes in goreči grm
• Prehod čez Rdeče morje
• Mojzes drži plošči z desetimi zapovedmi

Mojzesovo življenje prikazuje tudi več filmov. Najbolj znana sta:

• Deset zapovedi, igrani film režiserja DeMilla iz leta 1956
• Egipčanski princ, risani film studia Dreamworks iz leta 1998

[uredi] Čaščenje

Mojzesa častijo zlasti Judje.

V krščanstvu Mojzes goduje 4. septembra po katoliškem in po pravoslavnem koledarju. (Ime Mojzes med kristjani pravzaprav ni zelo pogosto.)

[uredi] Zunanje povezave