Johannes Wiese
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Johannes Wiese | |
|---|---|
| 7. maj 1915 - | |
| Kraj rojstva: | Breslau, Nemčija |
| Pripadnost: | Tretji Rajh, Zahodna Nemčija |
| Služba/veja: | Heer, Luftwaffe, Bundesluftwaffe |
| Aktivna leta: | 1934-1936 (Heer), 1936 - 1945 (Luftwaffe), 1956-1970 (Bundesluftwaffe) |
| Čin: | major, podpolkovnik (Bundesluftwaffe) |
| Enota: | JG 52, JG 77 |
| Poveljstva: | 2./JG 52, I./JG 52, JG 77 |
| Bitke: | Operacija Barbarossa, bitka pri Kursku, bitka za Kuban |
| Odlikovanja: | Ehrenpokal der Luftwaffe Viteški križ železnega križca s hrastovimi listi |
| Drugo delo: | častnik v Bundesluftwaffe |
Johannes Wiese, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 7. maj 1915, Breslau (Šlezija).
V vojsko je Johannes Wiese vstopil leta 1934, ko je postal častniški kadet v 6. pehotnem polku.
V Luftwaffe je vstopil leta 1936 s činom Oberfähnricha (višji praporščak). Šolal se je za letalskega opazovalca, oktobra leta 1939 pa je začel s tečaji za pilota lovskega letala. Junija 1941 je bil poslan v poveljstvo lovske skupine JG 52 na vzhodni fronti, kjer je deloval kot adjutant. Tam je 23. septembra dosegel svojo prvo zračno zmago, ko je sestrelil sovjetski lahki bombnik Iljušin DB-3. 15. junija 1942 je postal poveljnik 2. oddelka JG 52, do takrat pa je nanizal že sedem zračnih zmag in si tako potrdil naziv letalski as ter postal specialist za sestreljevanje sovjetskih jurišnikov Iljušin Il-2. Do konca vojne jih je sestrelil kar 70, več kot polovico vseh svojih zmag.
Svojo 25. zmago je dosegel 29. septembra 1942, 50. pa 25. decembra istega leta. 5. januarja 1943 je bil stotnik Wiese za svojo 53. zračno zmago odlikovan z viteškim križcem. Nagrajen je bil tudi z dopustom, tako, da se je na fronto vrnil šele konec aprila 1943. Nadaljeval je z letenjem in do 7. junija nanizal že 75 zmag v zračnih dvobojih. 5. julija 1943 je v enem dnevu sestrelil kar 12 »Šturmovikov« v bojih nad trikotnikom Orel - Kursk - Belgorod , takrat pa je bil tudi sam prvič zadet in je moral zasilno pristati.
Svojo 100. zmago je dosegel 17. julija v boju nad obleganim mestom Kuban, kjer je dobil nadimek »Kubanski lev«. 125. zmago je dosegel 28. oktobra, 13. novembra 1943 pa je postal poveljnik 1. zračnega krila JG 52. 2. marca 1944 je bil odlikovan s hrastovimi listi k viteškemu križcu (Nr. 418) za doseženih 133 zračnih zmag.
19. maja je bil ranjen in umaknjen z bojišča. 11. junija 1944 je postal inštruktor v šoli poveljnikov lovskih oddelkov.
Oktobra 1944 je bil Wiese premeščen v poveljstvo lovske skupine JG 77, 1. decembra istega leta pa je bil povišan v majorja in imenovan za Komodorja JG 77. 25. decembra 1944 je moral, po spopadu z britankimi lovci Supermairne Spitfire nad Porurjem, izskočiti iz svojega zadetega lovca Messerschmitt Me 109 G-14. Izskočil je na višini 9.000 metrov, vendar se je njegovo padalo odprlo šele 80 metron nad tlemi. Zaradi trdega pristanka se je resno poškodoval in do konca vojne ni več mogel leteti.
Decembra 1945 so ga aretirali ameriški vojaki in ga kasneje izročili Sovjetom. Ti so ga zaprli in ga iz zapora izpustili šele leta 1950. 1956 se je reaktiviral v prenovljeno Luftwaffe. Upokojil se je 30. novembra leta 1970 s činom podpolkovnika.
Johannes Wiese je sodeloval v 480 nalogah, in dosegel 133 potrjenih zračnih zmag, čepraj je sam prijavil še dodatnih 75 zmag, ki pa niso bile priznane. V svoji karijeri lovskega pilota je moral petkrat zasilno pritati.
[uredi] Odlikovanja
- Ehrenpokal (6. november 1941)
- Nemški križ v zlatu (8. februar 1943)
- Viteški križ železnega križa (Ritterkreuz) (5. januar 1943)
- Hrastovo listje k viteškemu križu (Eichenlaub) (2. marec 1944)
[uredi] Glej tudi
- seznam letalskih asov po številu zračnih zmag
- seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
- seznam nemških letalskih asov druge svetovne vojne
- seznam nosilcev nemškega križa v zlatu
- seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi
