Ivan Artač
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Artač, slovenski šolnik, pisatelj in zgodovinar, * 7. avgust 1921, Notranje Gorice pri Ljubljani, Slovenija, † 12. april 2005, Trst, Italija.
[uredi] Življenjepis
Ivan Artač se je rodil v Notranjih Goricah pri Ljubljani, otroštvo in mladost je preživel na Brezovici, kjer je obiskoval osnovno šolo. Nato se je vpisal na Klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je junija 1942 tudi maturiral. Zaradi neurejenih vojnih razmer je bil na Univerzi v Ljubljani vpisan le eno leto, in sicer kot študent prava. Ob koncu vojne se je kot begunec umaknil v Italijo. Eno leto je preživel v zavezniškem taborišču Riccione ob obali Jadranskega morja, leta 1946 pa je dospel v Gorico. Eno leto je poučeval v Kanalu ob Soči, nato se je z družino preselil v Trst. Tu je poučeval na slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šolah: Nabrežina, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Katinara, Dolina, Opčine. Učiteljski oz. profesorski poklic je opravljal vse do svoje upokojitve leta 1989. Je avtor zgodovinskih učbenikov Človek in čas, ki so jih na slovenskih nižjih srednjih šolah v Italiji uporabljali poldrugo desetletje. Pri openskem društvu Tabor je režiral celo vrsto iger in bil tudi nagrajen za izvirno dramsko delo Rdeča čerta čez ograde. Bil je član in predsednik Slovenskega dobrodelnega društva, aktiven je bil v domači župniji. Zgodovino le-te je opisal v Knjigi Opčine, zgodovinski oris župnije, ki je izšla leta 1994. Njegovo najpomembnejše prozno delo je avtobiografski roman Nebo je žarelo, ki je leta 2002 izšlo pri tržaški založbi Mladika.
[uredi] Dela
- Rdeča črta čez ograde - ljudska veseloigra (1967)
- Človek in čas - učbeniki za zgodovino (1981-1986)
- Blagovestnika z vzhoda - radijska igra (1985)
- Opčine, zgodovinski oris župnije - zgodovinski pregled (1994)
- Trubadur z vrtnico - zbirka iger (1996)
- Nebo je žarelo - spominski roman (2002)
- Zaraščene stezice (posmrtno) - zbirka črtic (2006)
