Igor Grdina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Igor Grdina, slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar, * 1965, Celje.
Po končani gimnaziji v Celju je študiral zgodovino in slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1988 diplomiral. Od leta 1989 do 2004 je bil zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje z Inštitutom za civilizacijo in kulturo in predava na programu Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici.
Doktoriral je iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja. Dejaven je kot publicist, napisal, prevedel in na novo spesnil pa je tudi nekaj libretov za opere in operete. Politično se je angažiral pred lokalnimi volitvami leta 2006, ko je bil med pobudniki Zbora za Ljubljano, ki je v Ljubljani za župana neuspešno kandidiral Franceta Arharja.[1]
Vsebina |
[uredi] Dela
- Igor Grdina, Starejša slovenska nabožna književnost, 2. izd., Ljubljana, 1996; (COBISS)
- Igor Grdina, Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor, 1999; (COBISS)
- Igor Grdina in Peter Štih, Spomini Helene Kottanner, Ljubljana, 1999; (COBISS)
- Igor Grdina, Od rodoljuba z dežele do meščana, Ljubljana, 1999; (COBISS)
- Igor Grdina, Vladarji, lakaji, bohemi, Ljubljana, 2001;
- Igor Grdina, Ipavci : zgodovina slovenske meščanske dinastije, 2. pregledana izd., Ljubljana, 2002;
- Igor Grdina, Poti v zgodovino : tri razprave (z dodatkom), Šentjur, 2003;
- Igor Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918, Ljubljana, 2003;
- Igor Grdina, Non finito, [Šentjur], 2004;
- Igor Grdina, Preroki, doktrinarji, epigoni : idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja, Ljubljana, 2005;
- Igor Grdina, Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe : kulturnozgodovinske študije, Ljubljana, 2006;
- Igor Grdina, Moč umetnosti in sila politike, Ljubljana, 2007. ISBN 978-961-6554-15-2
[uredi] Operna in operetna besedila
- Viktor Parma: Stara pesem, Carične amazonke
- Marjan Kozina: Majda
- Josip Ipavec: Princesa vrtoglavka
[uredi] Opombe
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Glej tudi
 |
Ta biografski članek o zgodovinarju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
