Grofija Edesa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
Grofija Edesa je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098. Obsegala je mesto Edeso (današnja Sanli Urfa v Turčiji) z dolgo krščansko tradicijo in bližnjo okolico. Od drugih križarskih držav se je razlikovala po tem, da je bila v celoti celinska in ni bila nikoli v preveč dobrih odnosih niti s Turki Seldžuki niti s svojo sosedo Kneževino Antiohijo. Polovica države, vključno z glavnim mestom, je bila na levi obali Evfrata in precej vzhodno od drugih križarskih držav, kar jo je naredilo zelo ranljivo. Delu države vzhodno od Evfrata so vladali iz trdnjave Turbessel, ki je bila močno oporišče proti Turkom Seldžukom.
Vsebina |
[uredi] Ustanovitev
Leta 1098 je Baldvin Bulonjski v Anatoliji zapustil glavnino križarske vojske, ki je krenila na jug proti Antiohiji in Jeruzalemu, in zavil najprej proti jugu v Kilikijo, nato pa proti vzhodu v Edeso. Tam je prepričal vladarja Torosa, da ga je posinovil in proglasil za svojega naslednika. Toros je bil kristijan grške pravoslavne veroizpovedi v nasprotju s svojimi podložniki, ki so bili večinoma armenske pravoslavne vere. Marca 1098 so Torosa umorili. V umor naj bi bil vpleten tudi Baldvin, vendar mu tega niso dokazali. Baldvin je zasedel Torosov prestol in si dal naslov grof Baldvin I, ker je bil že pred tem grof Verduna.
Po smrti brata Godfreja Bulonjskega je Baldvin leta 1100 postal jeruzalemski kralj Baldvin II. Grofijo Edesa je predal svojemu nečaku Baldvinu de Bourcqu, kateremu se je kot sovladar pridružil Joscelin Kurtenejski in postal poveljnik trdnjave Turbessel na Evfratu.
Frankovski vladarji so s svojimi armenskimi podložniki vzpostavili dokaj dobre odnose, predvsem zaradi njihovega velikega bogastva. Prvi trije grofi so bili celo poročeni z Armenkami: Baldvin Bulonjski z Ardo, vnukinjo vladarja armenskega plemena Rupenidov Konstantina, Baldvin de Borcq z Morfijo, hčerko Gabrijela Melitenškega, Joscelin Kurtenejski pa s Konstantinovo hčerko.
[uredi] Spori z muslimanskimi sosedi
Baldvin II se je hitro vključil v dogajanja v severni Siriji in Mali Aziji. Leta 1102 je pomagal zbrati odkupnino za Bohemonda I Antioškega, ki so ga ujeli Danišmendi, leta 1104 pa je skupaj z Antiohijo v Kilikiji napadel Bizantinsko cesarstvo. Kasneje leta 1104 se je Edesa spopadla še z Mosulom. Baldvin je v bitki pri Harranu doživel hud poraz in Turki so ga skupaj z Joscelinom ujeli. Uradni regent Edese je postal Bohemundov nečak Tankred Antioški, v resnici pa je grofiji vladal Rihard Salernski, dokler niso leta 1108 Baldvina in Joscelina odkupili. Po osvoboditvi se je moral Baldvin boriti proti Tankredu za ponovno vzpostavitev svoje oblasti v Edesi in je na pomoč poklical tudi nekatere bližnje muslimanske vladarje.
Leta 1110 je vsa grofijina ozemlja vzhodno od Evfrata zasedel atabeg Mawdud iz Mosula, mesta samega pa ni napadel, ker je moral najprej utrditi svojo oblast.
Jeruzalemski kralj Baldvin I je leta 1118 umrl in nasledil ga je edeški grof Baldvin II. Več pravic do prestola je sicer imel Baldvinov brat Evstahij Bulonjski, vendar je Evstahij raje ostal v Franciji in se je prestolu odrekel. Edeso je nasledil Joscelin I.
Joscelina so leta 1122 ponovno ujeli. Baldvin II ga je šel reševat in ujeli so še njega, tako da je Jeruzalem ostal brez kralja. Leta 1123 je Joscelinu uspelo pobegniti in leto kasneje je dosegel, da so izpustili tudi Baldvina.
[uredi] Padec
Leta 1131 je bil Joscelin I v bitki ubit in nasledil ga je sin Joscelin II. Atabegu Mosula Zengiju je v tistem času uspelo združiti Mosul in Alep in je začel resno ogrožati Edeso. Joscelin II je varnosti svoje države posvečal bolj malo pozornosti. Sprt je bil celo z grofi Tipolija, ki mu kasneje ravno zaradi tega niso prišli na pomoč.
Zengi je leta 1144 začel oblegati Edeso in mesto je 24. decembra istega leta padlo. Joscelinu II so ostala samo ozemlja zahodno od Evfrata. Kmalu zatem je Zengi umrl. Joscelinu je uspelo izkoristiti njegovo smrt in septembra 1146 ponovno zasesti Edeso in se v mestu utrditi. Mesto je že novembra istega leta spet izgubil in pobegnil. Leta 1150 ga je ujel Zengijev sin Nur ad-Din in ga imel v ujetništvu v Alepa, dokler ni leta 1159 umrl.
Joscelinova žena je prodala trdnjavo Turbessel in vse, kar je od grofije še ostalo, bizantinskemu cesarju Manuelu I Komnenu, vsa ozemlja pa sta že naslednje leto osvojila Nur ad-Din in sultan Rüma.
Križarska država, ki je prva nastala, je tudi prva izginila. Padec Edese je bil glavni vzrok za Drugo križarsko vojno leta 1146.
[uredi] Prebivalstvo
Grofija Edesa je bila po velikosti največja križarska država, po številu prebivalcev pa najmanjša. Mesto Edesa je imelo okrog 10.000 prebivalcev, na ostalem ozemlju pa so bila v glavnem samo trdnjave. Njeno ozemlje se je raztezalo do Antiohije na zahodu, na vzhod daleč preko Evfrata in proti severu do armenskih ozemelj. Na jugu in vzhodu so bila močna muslimanska mesta Alep, Mosul in Al Džazira v severnem Iraku. Prebivalci so bili večinoma Sirci, Jakobiti in armenski pravoslavni kristjani ter nekaj Grkov in muslimanov. Latincev (katolikov) je bilo bolj malo, a so kljub temu imeli svojega rimokatoliškega patriarha.
[uredi] Vazali
[uredi] Gospostvo Turbessel
V času, ko Joscelin I še ni bil grof Edese, je bil Turbessel njegov fevd. Zavzemal je ozemlje zahodno od Evfrata in mejil na Antiohijo. Kasneje je bil v posesti edeških grofov Kurtenejev, po izgubi Edese pa je spet postal njihov sedež. Fevd so po razpadu grofije skupaj z drugimi ostanki prodali Bizantincem, kmalu zatem pa so ga osvojili muslimani. Družina Joscelina II se je preselila v Kraljestvo Jeruzalem v bližino Akke.
[uredi] Grofi Edese, 1098–1149
- Baldvin I 1098–1100
- Baldvin II 1100–1118
- Tankred, knez Galileje, regent (skupaj z guvernerjem Rihardom Salernskim, 1104–1108)
- Joscelin I 1118–1131
- Joscelin II 1131–1149 (umrl 1159)
- Joscelin III, naslovni grof od 1159
