Grad Hmeljnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem pri vasi Karteljevo v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1217, vendar ni veliko znanega o njegovih prvih lastnikih. Najbolj znani lastniki gradu, gospoda plemenita Hopfenbach ali Hmeljniški gospodje, pa so izumrli v začetku 14. stoletja. Hmeljnik je tipičen obodni grad, nad osrednjim delom pa se dviga stopniščni stolp, ki vodi do zgornjega dela gradu. V gotski dobi so dozidali še en stolp in vzhodno krilo, ob gradu pa kapelico sv. Pankracija. V času turških vpadov je bilo zgrajeno dvojno obzidje, utrjeno z okroglimi stražnimi stolpi in dvižnim mostom, ki je na vzhodu premoščal širok obrambni jarek. V renesansi pa so, kot zadnji dodatek h gradu, nastale po drugi svetovni vojni uničene dvoriščne arkade, ki so obdajale notranje dvorišče in so danes delno obnovljene.
Grad so leta 1942 požgali partizani, ruševine pa so po vojni še do konca porušili. Še pred tem so grad popolnoma izropali, takratni lastniki Wamboldti pa so pobegnili. Obnovitvena dela so se pričela konec petdesetih let 20. stoletja, vendar so se kmalu ustavila in danes grad spet sameva in nadalje propada. Grad ima danes sicer streho, ki pa je v zelo slabem stanju.
Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena (Ur.l.RS, št. 81/1999, 55/2002) je grad uvrstil na seznam kulturnih spomenikov.
[uredi] Galerija
 Vzhodni vhod na grad Hmeljnik |
 Notranje dvorišče |
 Delno obnovljena okna na gradu |
