Gotica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Glej tudi Gotica (razločitev)
Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike. Tiskana gotica se v grobih potezah ne razlikuje od latinice, podrobnosti pa so slogovno drugače izrisane. V obdobju od (približno) leta 1150 do (približno) 1500 so gotico uporabljali kot različico latinice po večjem delu Evrope. Po letu 1500 so gotico v večjem delu Evrope opustili, med Nemci pa se je ohranila do leta 1942, ko jo je ukinila nemška nacistična oblast. V stoletjih uporabe so se razvile različne podrazličice gotice - najbolj znana med njimi je fraktura (dobesedno lomljena pisava).
Gotica se je razvila iz karolinške minuskule. Ta pisava je bila pregledna in lažje berljiva, vendar je bila precej potratna s prostorom. Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja - ker so bile črke bolj stisnjene, so lahko na isti prostor spravili več besedila.
Izraz gotska pisava se je prvič pojavil v renesančni Italiji v 15. stoletju, ko je imel izraz gotski podoben pomen kot barbarski. V istem obdobju so lepšo karolinško minuskulo imenovali tudi littera antiqua = stara pisava (v zmotnem prepričanju, da je to pisava, ki so jo uporabljali že antični Rimljani).
Najpomembnejše različice gotice se imenujejo:
- tekstura
- rotunda
- schwabacher
- fraktura
Primož Trubar je leta 1550/51 izdal prvi dve slovenski knjigi (Katekizem in Abecednik) v gotici. Pri svojih poznejših delih je uporabljal običajno latinico, ki se mu je zdela preglednejša.
[uredi] Zunanje povezave
