Giovanni Domenico Cassini
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Parinaldo pri Pisi in Nici, Italija, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
[uredi] Življenje in delo
Od leta 1648 do 1669 je Giovanni Cassini delal na Observatoriju Panzano pri Modeni in bil profesor astronomije na Univerzi v Bologni.
Okoli leta 1665 je neodvisno od Hooka opazoval Jupitrovo Veliko rdečo pego.
Leta 1669 ga je Colbert povabil v Pariz. Cassinijeve tabele gibanja Jupitrovih satelitov, ki jih je objavil leta 1668, so bile tedaj najboljše. To je bilo zelo pomembno, saj so tedaj znali le z njimi natančno določati zemljepisne dolžine. Na observatoriju v Panzanu ga je nasledil Geminiano Montanari.
V Franciji je prevzel ime Jean-Dominique Cassini, kakor je bilo ime tudi njegovemu pravnuku.
Že leta 1671, še preden je bil Observatorij v Parizu dokončan, je postal njegov vodja. S seboj je pripeljal odlično opremo. Italijanskim objektivom tedaj ni bilo para. Določil je paralakso Marsa, razdaljo Marsa od Sonca in potem še astronomsko enoto. Paralakso Marsa je po Picardovem neuspehu meril ob planetovi opoziciji z Observatorija v Parizu, kjer je imel bazo veliko približno 8.400 km. Pariz leži na 49° severne zemljepisne širine, kot med zveznicama med središčem Zemlje do Pariza ob začetnem času in Parizom čez 12 ur je 41°. Baza njegove meritve je bila tako:
Lego planeta glede na zvezde v ozadju je izmeril zvečer in nato še zgodaj zjutraj. Meritve so dale premik, velik vsega 30 ločnih sekund in oddaljenost Marsa od Zemlje ob opoziciji približno 58 · 106 km ali 6.876-krat več od njegove baze. To je bila hkrati prva meritev, pri kateri so astronomi dosegli natančnost pod eno ločno minuto. Iz rezultatov teh meritev so lahko astronomi določili astronomsko enoto in iz 3. Keplerjevega zakona izračunali oddaljenosti vseh planetov od Sonca. Tako so prvič spoznali prave razsežnosti našega Osončja. Če označimo obhodno dobo in veliko polos tira enega planeta s t in a, za drugi planet, na primer za Zemljo pa s t0 in a0, lahko 3. Keplerjevi zakon zapišemo:
Tedaj pravih oddaljenosti planetov od Sonca niso poznali. Ker so lahko razmeroma enostavno določili obhodne dobe planetov okoli Sonca, so poznali le razmerja njihovih oddaljenosti. Mars je od Sonca 1,5-krat dlje kot Zemlja, Jupiter pa na primer 5,2-krat dlje. Iz zgornje enačbe dobimo polosi za vse planete, če poznamo veliko polos vsaj za enega od planetov. Pokazalo se je, da paralakse Sonca ni tako enostavno izmeriti in na ta način izračunati astronomsko enoto, veliko polos Zemljinega tira. Če pa izmerimo na primer paralakso Marsa ob njegovi opoziciji in izračunamo njegovo oddaljenost od Zemlje ax, lahko 3. Keplerjev zakon zapišemo kot:
in od tu veliko polos Zemljinega tira a0, če poznamo obhodni dobi Marsa t in Zemlje t0 okoli Sonca:
Leta 1671 je Cassini odkril 8. Saturnov satelit Japet in leta 1675 3.500 km široko vrzel med dvema Saturnovima kolobarjema A in B, imenovano po njem Cassinijeva ločnica. Leta 1672 je odkril še 5. Saturnov satelit Reo. Tega leta je v Bologni še s paralakso Sonca dobil astronomsko enoto 
m.
Določil je čas vrtenja Jupitra in odkril zodiakalni polarni sij. Skupaj s sinom Jacquesom je med leti 1700 in 1720 premeril poldnevniški (meridianski) lok v Franciji.
Po njem se imenujejo krivulje 4. reda jajčnice ali ovali iz leta 1680, določene z:
in, ki se lahko pojavljajo v treh oblikah, kar je odvisno od razmerja med a in c.
Leta 1684 je odkril še dva Saturnova satelita, Tetijo in Diono. Zavzemal se ja za odkritje lastnih gibanj zvezd, ki ga je odkril Halley.
Cassini in Rømer sta izdelala prva ekvatoriala z natančnimi krogi in s samodejnim sledenjem nebesnih teles.
Papež je zaposlil Cassinija pri utrjevanju, rečni ureditvi in protipoplavnim načrtom reke Pad.
