Frane Puntar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Frane Puntar, slovenski mladinski pesnik in pisec lutkovnih in radijskih iger, * 15. september 1936, Krško.

Frane Puntar

Živi v Ljubljani kot svoboden književnik.Najprej je pisal pesmi za otroke, od leta 1963 pa piše radijske igre, povečini namenjene otrokom. Velja za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja radijskih iger vseh časov.

[uredi] Življenje

Gimnazijo je obiskoval v Celju in leta 1954 maturiral. Nato se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, a študija ni končal. Kratek čas je opravljal razne honorarne zaposlitve, nato se je posvetil samo pisanju. Svojo prvo pesem za odrasle je objavil leta 1956 v reviji Nova Obzorja. Pet let zatem je objavil prvo zbirko Zelena ječa. Pisal je pesmi za otroke in jih nekaj več kot deset let objavljal v Najdihojci, prilogi Slovenskega|poročevalca, Cicibanu in Pionirskem listu. Prvo radijsko igro za otroke Packe je napisal že leta 1963, a ni doživela odmeva in ker nato skoraj tri leta ni napisal nobenega novega besedila, lahko štejemo za začetek njegovega intenzivnega sodelovanja z Radiom Ljubljana leto 1966, ko je bila izvedena njegova radijska igra Nad streho Severnica.

[uredi] Delo

Frane Puntar je osrednje ime slovenske mladinske igre. S svojimi igrami je oblikoval novo, umetniško poglobljeno in učinkovito smer, ki besede oz. jezikovno 'zgodbo' opazno nadgrajuje z zvočnim gradivom, tako, da nastaja pred poslušalcem neke vrste 'zvočna slikanica' oz. 'zvočni kolaž'. Pomembnejše Puntarjveve igre so Packe od A do Ž (1963), Nad streho Severnica (1966), Pravljica v modra|modrem (1968), A (1969), Medvedek zleze vase (1970), Vrata, ki škripljejo (1974), Ham (1979). Puntar ni dovolil tiskati radijskih iger, zato je njegove rokopise težko obravnavati kot književno umetnost. Šele 1993 je izšla zbirka štirih, v prozo nepredelanih radijskih iger s skupnim naslovom Hojlarija in druge radijske igre za otroke. Zbirka vključuje štiri igre: Hojlarija, A, Lov na rep in Vzorček. Leta 1976 je prejel nagrado Prešernovega sklada za mladinske igre.

[uredi] Bibliografija

[uredi] Lutkovne igre

Stol pod potico (1973)
Medvedek zleze vase (1974)
A (1975)
Hruške gor, hruške dol (1975)
Gugalnica (1978)

[uredi] Radijske igre in oddaje

Packe od A do Ž (1963)
Nad streho Severnica (1966)
Pipa s toplo vodo (1967)
Pravljica v modrem (1968)
Kako se je teta Mica odvadila sovražiti krave (1968)
A (1969)
Literarna plaža (1970)
Medvedek zleze vase (1970)
Kdor drugemu jamo koplje, vihti lopato (1971)
Cestožerka (1971)
Gumica, olovka, pero (1971)
Gosli (1972)
Uho(1972)
Vlak šolskih torbic (1973)
Jabolko (1973)
Az alma (1973/74)
Dvojčka (1973)
Bobnanje od znotraj (1973)
Šala (1973)
Vrata, ki škripljejo (1974)
Vzorček (1974)
Biba leze (1975)
Ha (1975)
Hojlarija (1975)
Pesem ali potica (1976)
Vile, vale, voli (1976)
Pesem gre na zmenek (1977)
Tek za čevlji (1978)
Mala žalost (1978)
Stari mož, budilka, sosed, pes, pipa, riba, tat (1978)
Ham (1979)
Beli dan (1981)
Trobentice (1982)
Lov na rep (1983)
Škratek lučka (1984)
Veter veje (1984)
V moji senci drevo (1985)
Hruške gor, hruške dol (1987)

[uredi] Televizijske oddaje in igre

Stol pod potico (1977)
Prgišče pravljic (1978-1979)

[uredi] Viri

Puntar, Frane: Hojladrija in druge radijske igre za otroke, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 1993

[uredi] Literatura

Sajko, Rosanda: Slovenska radijska igra za otroke in sodobno radiofonsko iskanje Franeta Puntarja, Otrok in knjiga, 1981, št. 13-14
Sedej, Daniel: Gradivo za leksikon sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev, Otrok in knjiga, 1980, št. 11
Jože Pogačnik , Silvija Borovnik, Darko Dolinar, Denis Poniž, Igor Saksida, Majda Stanovnik, Miran Štuhec, Franc Zadravec: Slovenska književnost III, Ljubljana, DZS,d.d., 2001