Emil Tokarz
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Emil Tokarz, poljski jezikoslovec, slovenist, * 6. oktober 1944, Hodoriv (Ukrajina).
Vsebina |
[uredi] Življenje in delo
Diplomiral je na slavističnem oddelku Jagelonske univerze[1] v Krakovu leta 1968. Tega leta je bil tudi prvič v Sloveniji, kjer se je udeležil Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Takrat se je Emil Tokarz odločil za proučevanje slovenščine.
Leta 1969/70 je dobil štipendijo in je v Ljubljani dopolnjeval gradivo za doktorsko dizertacijo na Filozofski fakulteti. Takoj po vrnitvi na Poljsko je Emil Tokarz ustanovil slovenski lektorat na Univerzi N. Kopernika v Torunju, po preselitvi v Katovice 1973 pa tudi na Šlezijski univerzi v Katovicah. Ko je istega leta postal direktor šlezijske slavistike, je ustanovil oddelek za južnoslovanske jezike, v okviru katerega je bila najprej v ospredju srbohrvaščina (slovenščina in makedonščina sta bili organizirani kot lektorat), po 1990 pa je 'jugoslavistiko' ukinil in ustanovil samostojne oddelke za makedonistiko, kroatistiko in slovenistiko (prva slovenistika na Poljskem).
V magistrski nalogi je pisal o takrat še enotno pojmovanem srbohrvaškem jeziku, doktoriral pa je iz parataktičnih struktur v slovenščini (Parataksa v slovenskem jeziku, 1973) na Univerzi N. Kopernika[2] v Torunju.
Od 1984 do 1988 se je študijsko izpopolnjeval na univerzi v Clermont-Ferrandu v Franciji. Leta 1987 je bil habilitiran na Visoki pedagoški šoli v Opolu. Od 1991 je redni profesor za slovenski jezik in druge južnoslovanske jezike na Šlezijski univerzi[3] v Katovicah in predstojnik njenega Inštituta za slovansko filologijo[4] v Sosnovcu.
Sedaj dela tudi na Univerzi v Bielsko-Biali[5] na Poljskem. Raziskuje predvsem slovensko skladnjo in leksiko, v knjigah in razpravah obravnava poljsko-južnoslovanske besedoslovne teme.
Zakonca Božena in Emil Tokarz sta na Poljskem ustanovila tudi Poljsko-slovensko društvo. Za študij slovenščine na fakultetah, kjer delata, navdušujeta mnoge študente. Pravita, da je za severnjake Slovenija privlačna v svoji zgodovini in v svojih civilizacijskih dosežkih na področju znanosti in kulture. Na Šlezijski univerzi v Katovicah slovenistiko vsako leto vpiše okoli devetdeset študentov, prav toliko tudi na univerzi v Bielsko-Biali, v Varšavi in v Lodzu skupaj pa okoli šestdeset. Zanimanje za slovenščino na Poljskem obstaja tudi na podiplomskem študiju. Lektorati slovenskega jezika so še na fakultetah v Gdansku, Torunju in Poznanju.
Leta 2007 je za vsestransko prizadevno in dolgoletno ustvarjalno delo pri povezovanju poljske in slovenske literature ter jezika skupaj z ženo prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado za ambasadorstvo slovenske književnosti in jezika na Poljskem. Zakonca Tokarz sta dr. Toneta Pretnarja, po katerem se imenuje nagrada, tudi osebno poznala.
[uredi] Izbrana bibliografija
- Priredno zloženi stavki v slovenščini. [Składnia zdań złożonych współrzędnie w języku słoweńskim]. Katowice: Uniwersytet Śląski, 1977. (COBISS)
- Poljska slovenistika v okviru poljsko-slovenskih stikov. Slavistična revija 42, 2/3 (apr.–sep. 1994). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 393–398. (COBISS)
- Kriza zavesti ali jezika pri Slovencih. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo 20, 183/84 (1996). Nova Gorica-Koper-Idrija: Društvo sociologov in politologov severnoprimorskih občin. 566–568. (COBISS)
- Položaj slovenske subjektivitete v procesu evropske integracije. Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije. Ur. V. Mikolič in K. Marc Bratina. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005. (COBISS)
[uredi] Viri
- Arhiv Velenike (KPLZA Velenika, Cesta talcev 18a, 3320 Velenje)
- Valentina Plahuta-Simčič: Mladih ni težko navdušiti za slovenščino. Pogovor z Boženo in Emilom Tokarzom. Časopis DELO, 4. 6. 2007. [1]
