Cerkev Svete Trojice, Odranci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cerkev svete Trojice, Odranci

Cerkev se nahaja v največji pomurski vasi Odranci in istoimenski občini.

Težnja vseh prebivalcev je bila, da bi imeli cerkev v domači vasi, svojega duhovnika in svojo župnijo.

Vsebina

1 Zgodovina župnije Odranci
2 Od kapele do cerkve
3 Arhitektura
4 Viri
5 Galerija
6 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina župnije Odranci

Do ustanovitve župnije v Beltincih so Odranci spadali v pražupnijo Turnišče, ki je štela 22 vasi. Verniki so zaradi velike razdalje, slabih poti, ki so bile mnogokrat poplavljene, pozimi pa zaradi snežnih zametov, zelo težko prihajali k maši. Izboljšalo se je po letu 1742, ko je dal zemljiški gospod general Ladislav Ebergenyi postaviti cerkev v Beltincih. V novo župnijo so razen Beltinec vključili še Odrance, tri Bistrice, Melince, Ižakovce, Dokležovje, Bratonce, Lipovce in Gančane. Od leta 1094 do 1777 so spadali pod zagrebško škofijo, zato so imeli s kajkavskimi Hrvati iste obredne knjige in peli so iste cerkvene pesmi. Ob ustanovitvi škofije v Sombotelu pa so tja priključili celotno Prekmurje. Prekmurske župnije so tja spadale skoraj 150 let. Decembra 1923 je Prekmurje priključeno mariborski škofiji. Med drugo svetovno vojno so Prekmurje zasedli Madžari in sledile so jim tudi cerkvene oblasti, tako da so župnije spet prešle pod upravljanje sombotelske škofije. Leta 1964 pa je Prekmurje postalo sestavni del mariborske škofije.

[uredi] Od kapele do cerkve

Leta 1862 so v Odrancih zgradili kapelo Svete Trojice, s preprostim oltarjem s kipoma Marije z Jezusom in svetega Jožefa. Kapela je stala do 1965. leta, ko je cerkveni odbor zemljišče, na katerem je stala kapelica, odstopil občini. 1. oktobra 1944. leta je bila ustanovljena samostojna duhovnija. Ob ustanovitvi samostojne duhovnije je bilo določeno, da bo cerkev stala na prostoru, kjer je stala kapela, saj drugega zemijišča duhovnija ni imela. Pokazalo pa se je, da ta prostor ni bil primeren, ker je bil preozek. Pozneje so pridobili zemljišče na podlagi darov in zamenjav.

Izmed osnutkov načrtov, ki jih je naredil arhitekt Janez Valentinčič, se je cerkveni odbor odločil za osmerokotno cerkev, žal pa zamisli o gradnji ni bilo lahko izpeljati. Aprila 1946. leta pa je bila prošnja za gradbeno dovoljenje celo zavrnjena, čeprav so medtem verniki že naredili veliko opeke, navozili gramoz in pesek. Material, ki so ga verniki pripravili za gradnjo cerkve, so porabili 1948. leta za gradnjo zadružnega doma. Verniki so se ščasoma sprijaznili, da zidane cerkve ne bo mogoče zgraditi v krajšem času, zato so postavili leseno. Cerkev so uporabljali 17 let. V tem času pa so stekla prizadevanja za pravo, zidano cerkev. Dovoljenje zanjo so dobili 9. septembra 1964. leta, 5. julija 1967. so jo blagoslovili, 17. aprila 1977. leta pa še posvetili Sveti Trojici.

Po dograditvi cerkve so zbrali denar za freske, ki jih je na površini 200 kvadratnih metrov naredil akademski slikar in duhovnik Stane Kregar in so glede na površino njegovo življenjsko delo. Leta 1983 so povišali cerkveni stolp in vanj namestili tri zvonove. Leta 1987 so k župnišču, ki je prav tako novejše, prizidali veroučno učilnico in stanovanje.

Pri vsem tem pa ima mnogo zaslug tudi župnik in dolgoletni dekan Lojze Kozar, ki je znan tudi po svojih literarnih delih.