Skorbut
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skorbut je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C. Vitamin C je pomemben za pravilno sintezo kolagena v organizmu. Askorbinska kislina je drugo ime za vitamin C in izhaja iz latinske besede scorbutus (slovensko skorbut).
Skorbut je bil nekoč pogost med mornarji, ki so dlje časa preživeli na ladjah in med tem niso uživali sadja in zelenjave, ki sta glavni vir vitamina C. Bolezen je opisal že Hipokrat. V zgodovini so bolezen zdravili na različne načine, ki so empirično pokazale učinek. Škotski kapitan v Britanski kraljevi mornarici, James Lind (1716–1794), je prvi ugotovil, da pri bolezni pomaga uživanje citrusov in to zapisal v knjigi A Treatise of the Scurvy (slovensko: Razprava o skorbutu).
Vsebina |
[uredi] Simptomi
Naslednji simptomi nastopijo običajno šele po večmesečnem pomanjkanju vitamina C v organizmu:
- vnetje dlesni in krvavitve iz njih
- izpadanje zob
- izčrpanost
- počasno celjenje ran
- dermatitis
- vnetje sklepov
- visoka vročina
- anemija
- osteoporoza
- edemi spodnjih okončin
Smrt lahko nastopi zaradi srčne insuficience.
[uredi] Vzroki
Vzrok je pomanjkanje vitamina C (avitaminoza), kar pomeni dnevno manj od 20 mg zaužitega vitamina C. Priporočena količina dnevnega vnosa je 75 mg. Vitamin C sodeluje pri sintezi kolagena v vezivnem tkivu in deluje kot oksidacijsko ali redukcijsko sredstvo v telesu. Prav zaradi tega pa je pomemben za obrabmo telesa pred močno reaktivnimi in zaradi tega škodljivimi snovmi.
[uredi] Zdravljenje
Zdravljenje skorbuta vedno temelji na dajanju vitamina C, na primer v obliki šumenk, soka citrusov ali z uživanjem obilnih količin svežega sadja in zelenjave.
[uredi] Etimologija
Izvor besede skorbut ni popolnoma pojasnjen. Po neki razlagi naj bi beseda izhajala iz nizozemščine in sicer iz besede Scheurerbek (slovensko: ranjena usta). Nekateri razlagajo, da ima beseda izvor v germanski besedi Skyrbjúgr (Skyr = skuta, Bjúgr = sprememba tkiva) - torej bolezen, ki nastane ob prehrani z malo vitamini vitaminov (na primer skuta).
