Poitiers

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 46° 34’ 55" severne širine, 0° 20’ 10" vzhodne dolžine

Občina Poitiers
Lega
Zemljepisna dolžina:	00° 20' 10" E
Zemljepisna širina:	46° 34' 55" N
Uprava
Država	Francija
Regija:	Poitou-Charentes
Departma:	Vienne (prefektura)
Okrožje:	Poitiers
Kanton:	sedež sedmih kantonov
Interkomunaliteta:	Aglomeracijska skupnost Poitiers
Župan:	Alain Claeys (2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	65 m–144 m (povpr. 75 m)
Površina kopnega:¹	42,11 km²
Prebivalstvo:² (2004)	85.800
- gostota: (2004)	2.037/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	86194/ 86000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Poitiers je zgodovinsko glavno mesto in občina zahodne francoske regije Poitou-Charentes, prefektura departmaja Vienne. Po oceni iz leta 2004 je mesto imelo 85.800 prebivalcev.

Vsebina 1 Geografija 2 Administracija 3 Zgodovina 4 Zanimivosti 5 Pobratena mesta 6 Glej tudi 7 Zunanje povezave

[uredi] Geografija

Kraj leži v zahodni Franciji na strateško pomembnem prehodu iz Armoriškega masiva v Centralni masiv in med Akvitanskim bazenom ter Pariškim bazenom, ob reki Clain.

[uredi] Administracija

Poitiers je sedež sedmih kantonov:

• Kanton Poitiers-1 (del občine Poitiers, občina Migné-Auxances: 14.577 prebivalcev),
• Kanton Poitiers-2 (del občine Poitiers, občina Buxerolles: 18.099 prebivalcev),
• Kanton Poitiers-3 (del občine Poitiers, občina Mignaloux-Beauvoir: 22.467 prebivalcev),
• Kanton Poitiers-4 (del občine Poitiers, občina Saint-Benoît: 18.090 prebivalcev),
• Kanton Poitiers-5 (del občine Poitiers, občine Croutelle, Fontaine-le-Comte, Ligugé, Vouneuil-sous-Biard: 15.932 prebivalcev),
• Kanton Poitiers-6 (del občine Poitiers, občina Biard: 14.162 prebivalcev),
• Kanton Poitiers-7 (del občine Poitiers, občini Chasseneuil-du-Poitou, Montamisé: 23.728 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Lusignan, Mirebeau, Neuville-de-Poitou, Saint-Georges-lès-Baillargeaux, Saint-Julien-l'Ars, Villedieu-du-Clain, Vivonne in Vouillé z 215.777 prebivalci.

[uredi] Zgodovina

Poitiers so ustanovili Kelti iz plemena Pictones. Imenovali so ga Limonium; to poimenovanje so pozneje prevzeli Rimljani. Krščanstvo so sprejeli v 3. stoletju, prvi škof Poitiersa pa je bil sveti Hilarij (350-367). V začetku 5. stoletja je kraj padel v roke Vizigotom in postal eno glavnih prestolnic njihovih kraljev. V letu 507 je po zmagi Klodvika I. nad Alarikom II. nedaleč stran kraj pripadel Frankovskemu gospostvu. V bližini mesta je 10. oktobra 732 Karel Martel dosegel prvo krščansko zmaga v boju z muslimani . V zgodnjem srednjem veku je Poitiers postal glavno mesto province Poitou, ki so ji vladali grofje Poitierski.

Med stoletno vojno, 19. septembra 1356, je bila na območju Poitiersa bitka, v kateri so Angleži dosegli eno pomembnejših zmag nad Francozi.

Leta 1432 je bil v Poitiersu okronan francoski kralj Karel VII., ki je dal še istega leta ustanoviti v njem univerzo. Med verskimi vojnami je mesto leta 1569 uspešno prestalo več tednov trajajoče obleganje s strani protestantov.

Med 2. svetovno vojno je bil Poitiers močno bombardiran.

[uredi] Zanimivosti

Poitiers je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

• romansko-gotska katedrala sv. Petra, grajena na pobudo Henrika II. in Eleanore Akvitanske s pričetkom v letu 1162, sedež nadškofije v Poitiersu, od 1875 francoski narodni spomenik.
• opatija Saint-Croix s cerkvijo sv. Radegunde, ustanovljena 558 za frankovsko kraljico Radegundo, četrto ženo Klotarja I.,
• cerkev Saint-Hilaire le Grand, od 12. stoletja postaja na romarski poti v Santiago de Compostelo, kot del te poti uvrščena na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine,
• romanska cerkev Notre-Dame la Grande iz 11. stoletja, francoski zgodovinski spomenik od leta 1840,
• opatijska cerkev Saint-Jean de Montierneuf iz 11. stoletja, francoski zgodovinski spomenik od leta 1840.

kip Ivane Orleanske pred katedralo	Cerkev Notre-Dame la Grande	Cerkev Saint-Jean de Montierneuf	Cerkev Saint-Hilaire le Grand
Mestna hiša	dolmen

[uredi] Pobratena mesta

• Coimbra (Portugalska),
• Iasi (Romunija),
• Jaroslavl (Rusija),
• Lafayette (Louisiana, ZDA)
• Marburg (Nemčija),
• Northampton (Združeno kraljestvo).

[uredi] Glej tudi

• seznam mest v Franciji

[uredi] Zunanje povezave

• Uradna stran (v francoščini)
• UNESCO

p • p • u  Regionalne prefekture Francije

Strasbourg (Alzacija) • Bordeaux (Akvitanija) • Clermont-Ferrand (Auvergne) • Dijon (Burgundija) • Rennes (Bretanja) • Orléans (Center) • Châlons-en-Champagne (Šampanja-Ardeni) • Ajaccio (Korzika) • Besançon (Franche-Comté) • Pariz (Île-de-France) • Montpellier (Languedoc-Roussillon) • Limoges (Limousin) • Metz (Lorena) • Toulouse (Jug-Pireneji) • Lille (Nord-Pas-de-Calais) • Caen (Spodnja Normandija) • Rouen (Zgornja Normandija) • Nantes (Loire) • Amiens (Pikardija) • Poitiers (Poitou-Charentes) • Marseille (Provansa-Alpe-Azurna obala) • Lyon (Rona-Alpe) Čezmorske regije Cayenne (Francoska Gvajana) • Basse-Terre (Guadeloupe) • Fort-de-France (Martinique) • Saint-Denis (Réunion)

p • p • u  Prefekture departmajev Francije
Bourg-en-Bresse (Ain) • Laon (Aisne) • Moulins (Allier) • Digne-les-Bains (Alpes-de-Haute-Provence) • Gap (Hautes-Alpes) • Nice (Alpes-Maritimes) • Privas (Ardèche) • Charleville-Mézières (Ardennes) • Foix (Ariège) • Troyes (Aube) • Carcassonne (Aude) • Rodez (Aveyron) • Marseille (Bouches-du-Rhône) • Caen (Calvados) • Aurillac (Cantal) • Angoulême (Charente) • La Rochelle (Charente-Maritime) • Bourges (Cher) • Tulle (Corrèze) • Ajaccio (Corse-du-Sud) • Bastia (Haute-Corse) • Dijon (Côte-d'Or) • Saint-Brieuc (Côtes-d'Armor) • Guéret (Creuse) • Périgueux (Dordogne) • Besançon (Doubs) • Valence (Drôme) • Évreux (Eure) • Chartres (Eure-et-Loir) • Quimper (Finistère) • Nîmes (Gard) • Toulouse (Haute-Garonne) • Auch (Gers) • Bordeaux (Gironde) • Montpellier (Hérault) • Rennes (Ille-et-Vilaine) • Châteauroux (Indre) • Tours (Indre-et-Loire) • Grenoble (Isère) • Lons-le-Saunier (Jura) • Mont-de-Marsan (Landes) • Blois (Loir-et-Cher) • Saint-Étienne (Loire) • Le Puy-en-Velay (Haute-Loire) • Nantes (Loire-Atlantique) • Orléans (Loiret) • Cahors (Lot) • Agen (Lot-et-Garonne) • Mende (Lozère) • Angers (Maine-et-Loire) • Saint-Lô (Manche) • Châlons-en-Champagne (Marne) • Chaumont (Haute-Marne) - Laval (Mayenne) • Nancy (Meurthe-et-Moselle) • Bar-le-Duc (Meuse) • Vannes (Morbihan) • Metz (Moselle) • Nevers (Nièvre) • Lille (Nord) • Beauvais (Oise) • Alençon (Orne) • Calais (Pas-de-Calais) • Clermont-Ferrand (Puy-de-Dôme) • Pau (Pyrénées-Atlantiques) • Tarbes (Hautes-Pyrénées) • Perpignan (Pyrénées-Orientales) • Strasbourg (Bas-Rhin) • Colmar (Haut-Rhin) • Lyon (Rhône) • Vesoul (Haute-Saône) • Mâcon (Saône-et-Loire) • Le Mans (Sarthe) • Chambéry (Savoie) • Annecy (Haute-Savoie) • Paris (Paris) • Rouen (Seine-Maritime) • Melun (Seine-et-Marne) • Versailles (Yvelines) • Niort (Deux-Sèvres) • Amiens (Somme) • Albi (Tarn) • Montauban (Tarn-et-Garonne) • Toulon (Var) • Avignon (Vaucluse) • La Roche-sur-Yon (Vendée) • Poitiers (Vienne) • Limoges (Haute-Vienne) • Épinal (Vosges) • Auxerre (Yonne) • Belfort (Territoire de Belfort) • Évry (Essonne) • Nanterre (Hauts-de-Seine) • Bobigny (Seine-Saint-Denis) • Créteil (Val-de-Marne) • Cergy (Val-d'Oise)
Čezmorski departmaji
Cayenne (Francoska Gvajana) • Basse-Terre (Guadeloupe) • Fort-de-France (Martinik) • Saint-Denis (Reunion)