Romanika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Romanika, romanska umetnost, evropski umetnostni slog od 11. stoletja. do 13. stoletja Ime izhaja iz rimskega načina gradnje ROMANUM. Delimo jo na: Pred romaniko (700 - 900), zgodnjo romaniko (900 - 1030), visoko romaniko (1030 - 1150), pozno romaniko (1150 - 1250) .
Romanika je slogovno obdobje v evropski umetnostni zgodovini v visokem srednjem veku, nastalo v prvi četrtini 11. stoletja in je trajalo do začetka 13. stol., v nekaterih državah pa še do 14. stoletja. Romanika je izrazito samostanska umetnost, ki se je pojavila v Franciji in Španiji, ter je razen Italije kmalu zajela tudi Nemčijo in Anglijo.
[uredi] Arhitektura
Romanska umetnost je razvila zelo mogočen slog v arhitekturi cerkvenega stavbarstva. Iztopajo predvsem cerkvene zgradbe, ki jih je s svojo mogočnostjo zaznamovala bazilika. Bazilika je večladijska zgradba, ki jo zaključuje ena ali več apsid. V romaniki je ponavadi ravno krita, le apside so obokane. Šele v gotiki je pogostejše obokanje glavne in tudi stranskih ladij. Pogosto so h baziliki prislonili enega ali dva zvonika. Debeli zidovi, močni stebri, ozka okna in veliki portali so dajali cerkvi mogočen videz.
Na Slovenskem so stare romanske stavbe pozneje večinoma predelali z gotskimi elementi. Med vidnješe in ohranjene spomenike iz te dobe spadata cerkev samostana v Stični in kapela na Malem gradu v Kamniku.
[uredi] Kiparstvo
Medtem, ko se je romanska arhitektura zgledovala v rimski arhitekturi, se kiparstvo ni navezovalo na antične zglede. Iz tega obdobja poleg redkejših mogočnih prosto stoječih skulptur prevladuje predvsem reliefna plastika. V povezavi z arhitekturo so nastali mogočni kipi s strogimi kretnjami in geometrijsko ritmiko črt. Poleg kamnitih so v tistem obdobju ustvarjali tudi lesene plastike, ki pa se za razliko od kamnitih niso ohranile v velikem številu.
[uredi] Glasba
V glasbi se je v času romanike pričel uveljavljati enoglasni slog (koral), ter nove oblike glasbe (sekvenca) in dvoglasni slog (organum).