Amiens
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Amiens  |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 02° 17' 55" E |
| Zemljepisna širina: | 49° 53' 32" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Pikardija (glavno mesto) |
| Departma: | Somme (prefektura) |
| Okrožje: | Amiens |
| Kanton: | sedež osmih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Amiens-metropola |
| Župan: | Gilles Demailly (2008-2014) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 14 m–106 m (povpr. 30 m) |
| Površina kopnega:¹ | 49,46 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
135.501 |
| - gostota: (1999) | 2.740/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 80021/ 80000: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Amiens je zgodovinsko glavno mesto in občina severne francoske regije Pikardije, prefektura departmaja Somme. Leta 1999 je mesto imelo 135.501 prebivalca.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži v severni Franciji ob reki Somi, okoli 120 km severno od Pariza. Letališče Amiens-Glisy se nahaja 10 km vzhodno od mesta.
[uredi] Administracija
Amiens je sedež osmih kantonov:
- Kanton Amiens-1 (zahodni del občine Amiens, občini Dreuil-lès-Amiens, Saveuse: 21.188 prebivalcev),
- Kanton Amiens-2 (severozahodni del občine Amiens, občini Argœuves, Saint-Sauveur: 14.434 prebivalcev),
- Kanton Amiens-3 (severovzhodni del občine Amiens, občina Rivery: 18.506 prebivalcev),
- Kanton Amiens-4 (vzhodni del občine Amiens, občini Camon, Longueau: 24.118 prebivalcev),
- Kanton Amiens-5 (jugovzhodni del občine Amiens, občina Cagny: 24.596 prebivalcev),
- Kanton Amiens-6 (južni del občine Amiens: 17.113 prebivalcev),
- Kanton Amiens-7 (jugozahodni del občine Amiens, občina Pont-de-Metz: 19.645 prebivalcev),
- Kanton Amiens-8 (severni del občine Amiens, občini Allonville, Poulainville: 18.209 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Acheux-en-Amiénois, Bernaville, Boves, Conty, Corbie, Domart-en-Ponthieu, Doullens, Hornoy-le-Bourg, Molliens-Dreuil, Oisemont, Picquigny, Poix-de-Picardie in Villers-Bocage z 299.776 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Ozemlje Amiensa je bilo poseljeno že v času paleolitika. Po njegovem predmestju Saint-Acheul, v katerem so prvikrat naleteli na ostanke kamnitih orodij, je bila poimenovana Acheuléenska kultura.
Antični Samarobriva (»most na Somi«) je bilo osrednje naselje keltskega plemena Ambianov. Po izročilu naj bi pri mestnih vratih Amiensa sv. Martin, tedaj še rimski vojak, delil svoj plašč z beračem.
25. marca 1802 je bil v Amiensu podpisan mirovni sporazum med Francijo in Združenim kraljestvom, s katerim je prenehala obstajati Druga koalicija.
Okolica mesta je bila prizorišče bitke, ki je pomenila začetek stodnevne ofenzive za končanje prve svetovne vojne.
Med drugo svetovno vojno, 18. februarja 1944, je zavezniško letalstvo v Operaciji Jeriho izvedlo zračni napad na Amienski zapor, v katerem so bili zaprti člani francoskega odporniškega gibanja, in ga uničilo.
12. julija 1913 je Amiens gostil dirko za Veliko nagrado Francije, ki je potekala na več kot 30 km dolgem krogu po javnih cestah in jo je po skoraj osmih urah dirkanja dobil Francoz Georges Boillot s Peugeotom EX3.
[uredi] Znamenitosti
- Pomembnejši objekt v mestu je Katedrala Amiens, ki je najvišja gotska cerkev 13. stoletja in največja svoje vrste v Franciji; od leta 1981 je na UNESCOvem seznamu krajev svetovne dediščine.
- stolp Beffroi d'Amiens, prvikrat omenjela leta 1244, je skupaj z ostalimi podobnimi zvoniki v Franciji in Belgiji na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine.
- Stolp Tour Perret iz sredine 20. stoletja, imenovan po arhitektu Augustu Perretu, je bil eden prvih nebotičnikov v Evropi.
 pročelje Amienske katedrale |
 stolp - beffroi |
 Nebotičnik Tour-Perret |
 Mestna hiša - Hôtel de Ville, ponoči |
[uredi] Pobratena mesta
- Darlington (Anglija, Združeno kraljestvo),
- Dortmund (Nemčija),
- Görlitz (Nemčija),
- Tulsa (Oklahoma, ZDA).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Uradna spletna stran (v francoščini)
 Regionalne prefekture Francije |
|---|
| Strasbourg (Alzacija) • Bordeaux (Akvitanija) • Clermont-Ferrand (Auvergne) • Dijon (Burgundija) • Rennes (Bretanja) • Orléans (Center) • Châlons-en-Champagne (Šampanja-Ardeni) • Ajaccio (Korzika) • Besançon (Franche-Comté) • Pariz (Île-de-France) • Montpellier (Languedoc-Roussillon) • Limoges (Limousin) • Metz (Lorena) • Toulouse (Jug-Pireneji) • Lille (Nord-Pas-de-Calais) • Caen (Spodnja Normandija) • Rouen (Zgornja Normandija) • Nantes (Loire) • Amiens (Pikardija) • Poitiers (Poitou-Charentes) • Marseille (Provansa-Alpe-Azurna obala) • Lyon (Rona-Alpe) Čezmorske regije Cayenne (Francoska Gvajana) • Basse-Terre (Guadeloupe) • Fort-de-France (Martinique) • Saint-Denis (Réunion) |
