Dopamin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Strukturna formula | |
---|---|
Splošno | |
Ime | dopamin |
Kemijska formula | C8H11NO2 |
Druga imena | 2-(3,4-dihidroksifenil)etilamin; 3,4-dihidroksifenetilamin; 3-hidroksitiramin; DA |
Kratek opis | bel prašek značilnega vonja |
CAS-število | 51-61-6 |
Varnostni nasveti | |
R- in S-stavki | R 36/37/38 S 26-36 |
Ravnanje | z rokavicami, zaščitno masko |
Shranjevanje | V vsebnikih na hladnem (do 4°C) in dobro prezračenem prostoru. |
LD50 (podgana) | 2859 mg/kg |
Fizikalne lastnosti | |
Agregatno stanje | trdnina |
Barva | bela |
Molska masa | 153,2 g·mol-1 |
Tališče | 240-248 °C |
Topnost | dobro topen v vodi, netopen v etanolu, acetonu |
Dopamin je živčni prenašalec. Kemijsko spada med biogene amine, in sicer med kateholamine.
[uredi] Fiziologija
Nevrone, v katerih nahajamo dopamin kot živčni prenašalec, imenujemo dopaminergični nevroni. Nahajajo se v osrednjem živčevju, zlasti v srednjih možganih.
Med drugim vplivajo dopaminergični nevroni na ekstrapiramidalno motoriko. Tukaj najverjetneje tiči povezava s Parkinsonovo boleznijo. Dopamin je pomemben tudi pri razvoju psihoz, pri uravnavanju hormonskega sistema ter pri uravnavanju prekrvljenosti trebušnih organov - vpliva zlasti na ledvice.
[uredi] Biosinteza
Dopamin je vmesni produkt pri biosintezi adrenalina iz aminokisline tirozin. Tirozin se z encimom tirozin-hidroksilazo pretvori v L-DOPA, slednja pa se z dekarboksilazo prevede v dopamin.