Zaratustrstvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zaratustrstvo je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster). Datuma Zaratustrovega rojstva in smrti nista zanesljivo znana, najvejetneje je živel okoli leta 1200 pr. n. št., in sicer v današnjem severozahodnem Iranu. Njegov nauk je ohranjen predvsem v 17 hvalnicah, imenovanih gatha, te pa so v Jasni, delu svetih spisov pod skupnim imenom Avesta. Bil je dejaven svečenik, njegove hvalnice so napisane v težkem jeziku, zato so razlage njegovega nauka (pri katerem najdemo povezavo z hindujsko Rigvedo) močno razlikujejo. Verjel je, da ga je Bog Ahura Mazda osebno učil z nizom prividov, s katerimi mu je pokazal, kakšno je njegovo poslanstvo.
Posledica tega je močan poudarek na osebni odgovornosti, ki ostaja v zaratustrstvu najpomembnejiš. Obstajajo nasprotujoči si sili: Ahura Mazda, stvarnik življenja in dobrote (pomagajo mu Amaša, Spante, Blaženi svetniki, dobri duhovi ali angeli), ter zli in uničevalni Angra Manij (pomagajo mu demonski duhovi, imenovani tudi deve). Dušo po smrti vodi daena (vest v podobi dekleta) na most Činvat, most sodbe. Tisti, pri katerih prevladujejo dobra dela, pridejo v raj; pri katerih pa prevladujejo zla dela, padejo v hišo laži, mučilišče. Trupla veljajo za kraj, kjer je Angra Maniju močno navzoč, tako da jih ni mogoče pokopati v zemlji ali na morju, pa tudi sežgati jih ni mogoče, ker so dobre stvaritve. Zato jih izpostavijo pticam ujedam, da jih lahko raztrgajo in požrejo. V ta namen imajo postavljen poseben stolp daksmo, pogosto imenovan kot "stolp tišine".
Zaratustrov nauk je v bistvu optimističen, ker se ni težko odločiti za to, kar je dobro. O Zaratustri pravijo, da je bil edini novorojenček, ki se ob rojstvu ni jokal ampak smejal.
Zaratustrovci so strpni do drugih ver, ker je treba soditi po delih, ne pa po verovanju. Zato je ta nauk vplival na druga verstva, nenazadnje tako na judovstvo, kot na krščanstvo in islam: angeli, konec sveta, poslednja sodba, vstajenje od mrtvih, nebesa in pekel - vse to je dobilo vsebino v obliki zaratustrstva.
[uredi] Zgodovina in nauk religije
Do 7. stoletja pr. n. št. se je njegov nauk razširil po iranski visoki planoti, in ko je Kir Veliki v 6. stoletju ustanovil perzijski imperij, je postala uradna državna vera. V 3. stoletju so Sasanidi z jugozahoda zavrgli Parte s severa in ustanovili sijajno dinastijo: da se jim je posrečil udar in se je uveljavil njihov imperij, so se oprli na svečeništvo, tako da so o verstvu in državi govorili kot o »dvojčkih, rojenih iz ene maternice, ki ju nič ne sme ločiti«. Zaradi premoči svečeništva je nastala nova razlaga, zuruvan, ki je obveljala za pravoverno, tako da tisti, ki se ni držal vere, ni veljal samo za krivoverca, ampak tudi za izdajalca - to pa je bilo v nasprotju s tradicionalnim naukom o svobodni volji in je zbujalo dvom o bistveni dobroti tega sveta. Zgodovina zaratustrstva kot državne vere se je končala z muslimanskimi osvajanji v 7. stoletju. Zaradi vse večjega pritiska so se zaratustrovci umikali iz mest in se končno zatekli v Indijo. Njihovo preganjanje v današnjem Iranu se je nadaljevalo pod dinastijo Kadžarov (1796-1925), vendar so verniki ohrani zaratustrstvo še naprej. Ko je šah Reza Pahlavi leta 1925 odstavil zadnjega izmed Kadžarov, je versko preganjanje prenehalo, saj so imeli te vernike za staro iransko plemstvo. Ko so šaha muslimanski gorečneži vrgli s prestola, se je veliko zaratustrovcev pridružilo izseljencem v Indiji.
[uredi] Zunanje povezave
