Vnetje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vnetje (latinsko inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine. Fiziološki pomen vnetne reakcije je odstanitev vnetnega agensa (patogenega organizma, dražeče snovi, odmrlih celic ...) ter reparacija prizadetega tkiva.
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje plazme in belih krvničk iz krvnega obtoka skozi žilno steno v intersticij tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni imunski sistem, lokalno žilje ter tkivne celice.
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta vezivnega tkiva pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih organov ali če se pojavi sepsa (razsoj patogenov po organizmu).
[uredi] Izrazoslovje
V medicini se navadno vnetja posameznih organov poimenujejo z grškim nazivom organa in končnico -itis:
- miokarditis - vnetje srčne mišice,
- artritis - vnetje sklepov,
- dermatitis - vnetje kože,
- gastritis - vnetje želodca ...
[uredi] Vnetni agensi
Vnetni odgovor je lahko posledica različnih dražljajev:
- fizični dražljaji:
- mehanični (npr. tujek, mehanska poškodba),
- toplotni (npr. izpostavljenost vročini, mrazu)
- sevalni (UV, infrardeče, radioaktivno sevanje) ,
- kemični (npr. kisline, lugi),
- toksini,
- mikrobi (bakterije, virusi, glive, zajedavci)
- alergeni.
[uredi] Vnetni mediatorji
Vnetni procesi so posledica delovanja tako imenovanih vnetnih mediatorjev, ki jih izločajo zlasti bele krvničke po izpostavljenosti vnetnemu agensu. Najpomembnejši vnetni mediatorji so:
- histamin,
- lizosomske proteinaze,
- prostaglandini,
- levkotrieni,
- citokini,
- dušikov oksid ...
Vnetni mediatorji med drugim povzročijo arteriolokonstrikcijo ter povečajo prepustnost sten kapilar in venul. Posledica je eksudacija plazme in levkocitov v vnetišče.
