Udarni preizkus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Udarni preiskus Pri udarnih obremenitvah se materialu zmanjša žilavost , kar pa se odraža predvsem v krhkem lomu , ki nastane brez opazne plastične deformacije na mestu preloma . H krhkemu lomu pa predvsem pripomore nizka temperatura ,večosno napetostno stanje ter koncentracija napetosti v materialu , ki ima tudi največji vpliv na pojav krhkega loma . Ker se pa takšne napetosti pojavljajo predvsem ob zarezah , se priskus udarne žilavosti izvaja na preizkušancih , ki so določeni po ISO standardu z zarezami v obliki črke U ali V . Kot merilo za žilavost materiala, se uporablja delo , ki je potrebno za prelom preiskušanca

Charpyjev udarni preiskus Preiskus udarne žilavosti izvedemo z nihajnim kladivom po Charpyjevi metodi . tako imenovano Charpyjevo kladiv izpustimo iz določene višine ( α1=160º ) , ki v svoji najnižji legi ( α=0º ) zadane preiskušanec , ki leži med dvema podporama kateri sta odaljeni druga od druge za 40 mm , nato pa zaniha v nasprotni smeri (α2=?) . Iz razlike med višino (α1) , od koder smo spustili nihajno kladivo in višino do katere je nihajno kladivo zanihalo (α2) , lahko izračunamo DELO potrebno za prelom priskušanca .

 Udarno delo: K= m∙g∙(h2-h1) = m∙g∙L∙(cosα2-cosα1)
 m - masa kladiva 
 g - gravitaciski pospešek
 h - višina udarnega kladiva 
 L - dolžina kladiva
 α1 in α2 –začetni in končni kot
  
 

Prehodna temperatura žilavosti Žilavost pri jeklih je predvsem odvisna od temperature preiskušanja , saj pod določeno temperaturo postane žilav material popolnoma krhek , zato je zelo pomembno , da ugotovimo predhodno temperaturo žilavosti , pod katero jekla naj ne bi uporabljali . Prehodno temperaturno žilavost si najlažje razlagamo na osnovi srednje udarne žilavosti izračunane po enačbi : K = Kmax – največja udarna žilavost Kmin – najmanjša udarna žilavost

Iz predhodnih podatkov smo ugotovili , da je prehodna temperaturna žilavost precej pomemben kriterij pri izbiri materiala , ki se uporablja pri nizkih temperaturah , zato so ponavadi za takšne razmere najprimernejše kovine in zlitine s PCK kristalno mrežo , kot so avstenitna jekla , nikelj in nikljeve zlitine… , kateri nimajo te odvisnosti žilavosti od temperature .