Triglavska severna stena
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Triglavska severna stena je ena najmogočnejših sten v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (1 km) ter skalnih stebrov (Slovenski, Nemški, Centralni). Imenujejo jo tudi kar »Stena«.
Severna stena Triglava je pomembna za zgodovino alpinizma in je še vedno eno najbolj priljubljenih in obiskanih alpinističnih območij v Julijskih Alpah.
Po Slovenski smeri je bila preplezana že leta 1890, v 20. stoletju pa so jo osvajali po številnih drugih smereh. Med novejše smeri spada Čopov steber, preplezan leta 1945.
V zahodnem delu je severna stena čedalje bolj strma in tehnično zahtevna. Tam je tudi alpinistom posebno znana Sfinga. Stena se lahko prečka po vsej širini po Zlatorogovih policah.
[uredi] Seznam plezalnih smeri
V Steni je okoli 100 alpinističnih smeri. (Seznam smeri je nepopoln. Ni tudi podatka težavnosti in višini)
- Slovenska smer
- Nemška smer
- Bavarska smer
- Bergantova smer
- Metropolis
- Na drugi strani časa
- Skalaška smer
- Čopov steber
- Ljubljanska smer
- Serenada
- Stopnice v nebo
- Gorenjska smer
- Helba
- Ladja
- Raz mojtrških opic
- Obraz Sfinge
- Dolga nemška
- Zlatorogove police
- Greben
