Toponim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Toponim (izvirno iz grščine, τόπος "kraj" in ὄνομα = "ime") je zemljepisni pojem, ki po definiciji predstavlja lastno ime za topografski objekt. Je splošno sprejeti izraz za zemljepisna imena ter za imena izvenzemeljskih objektov.

Veda o izvoru in pomenu toponimov, raziskovanje ter dejavnosti in postopki dajanja toponimov se imenuje toponomastika.

[uredi] Toponimi v Koprskem primorju

Bared - opuščena zemlja; zemlja, ki že več let ni bila obdelana
Bošk - gozd → ital. bosco
Brajde - latnik, po latniku speljana vinska trta
Brdo - nizka, podolgovata vzpetina
Breg - strmina; pas zemlje tik ob obeh straneh reke
Dol - tesna, manjša dolina
Dolina - nižji, podolgovat svet med hribi (na krasu vrtača)
Draga - manjša, stranska dolina; morska zajeda v kopno
Gaber - vrsta drevesa, ime še ni dokončno pojasnjeno
Gradin - gradina – utrdba na hribu
Hrib - višja vzpetina na zemeljskem površju
Kamen - trdna snov, iz katere je zemeljska skorja
Korte(Kortina) - dvorišče, obdano z hišami in gospodarskimi poslopji
Laz - nekdaj izkrčen svet v gozdu, ki je porasel s travo
Mlini - mlin; naprava za mletje žita
Njiva - manjša obdelovalna površina
Potok - manjša, v strugi tekoča voda
Reber - svet, ki je močno nagnjen
Svetniška krajevna imena - primeri; sv. Katarina, sv. Peter, sv. Anton, ..
Vala - livada v dolini potoka, reke
Vrh - najvišja točka griča, vzpetine, gore
Zaselki(množinska oblika) - primeri; Badini, Čaneti, Kovači, Slugi, Šali, Kolombini, Miloki,…
Žleb - vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov (v Istri pomeni hudournik)