Tone Partljič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tone Partljič, slovenski politik, poslanec, predmetni učitelj, dramatik, pisatelj in scenarist, * 5. avgust 1940, Maribor.

Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

• Komisija za narodni skupnosti,
• Komisija za žensko politiko (od 6. oktobra 1994),
• Odbor za kulturo, šolstvo in šport,
• Odbor za mednarodne odnose (od 6. oktobra 1994) in
• Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko.

Napisal je scenarij za film Moj ata, socialistični kulak; bil pa je tudi predsednik Bralne značke Slovenije.

[uredi] Glej tudi

• seznam slovenskih dramatikov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih scenaristov
• seznam slovenskih politikov
• seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije

• seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Tone Partljič se je rodil pred šestinšestdesetimi leti očetu železničarju in mami gospodinji, v Mariboru, 5. avgusta 1940. Krstil ga je župnik v Hočah in dodal tistemu l še j. Tako se njegova starša in brat pišejo Partlič, sam pa se piše Partljič.

Otroštvo je preživel v kraju skozi katerega teče reka Pesnica, v Pesnici pri Mariboru. Svoj rojstni kraj je opisal v knjigah Hotel sem prijeti sonce, Slišal sem, kako trava rase in v komediji Moj ata, socialistični kulak.

Partljič je svoje šolanje začel v rojstnem kraju, Pesnici, tam je obiskoval osnovno šolo. Nižjo gimnazijo, učiteljišče in pedagoško akademijo je obiskoval v Mariboru. Partljič je diplomiral iz Slovenskega in Angleškega jezika. Da bi bil rad pisatelj, je začutil na učiteljišču, ko mu je bilo kakih sedemnajst let. Takrat je v prostem času z veseljem bral. Prebral je večino del Jurčiča, Cankarja, Tolstoja in kasneje tako rekoč "vse", preostanek časa pa je izkoristil za pisanje ljubezenskih pesmi.

V Pesnici se je tudi poročil z ženo, ki ji je ime Ljudmila - Rozalija, on pa jo kliče Milka. Rodila se jima je hčerka Mojca, ki je po poklicu igralka. Hčerka mu je rodila vnukinjo Urško.

Po poroki je bil učitelj v Ribnici na Pohorju, v Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Od 1971 do 1991 je bil v službi v treh gledališčih. Kot dramaturg v Mariboru, kot umetniški vodja v Mestnem gledališču v Ljubljani in v ljubljanski Drami. Od 1991 do 2004 je služboval v Državnem zboru kot poslanec.

Partljič je tudi predsednik Bralne značke Slovenije. Bralna značka že 42 let spodbuja otroke k branju. Zelo rad se udeležuje podelitev bralnih značk po šolah in se zmeraj znova veseli, ko vidi, kako bistre, samozavestne in posrečene mlade bralce imamo.

Doslej je izdal 23 knjig. Štiri za otroke. Nekaj novel in romanov za odrasle. Najbolj pa je znan po svojih komedijah za gledališče. Največkrat so ponavljali Ščuke pa ni, Moj ata, socialistični kulak, Štajerc v Ljubljani, Gospa poslančeva, Čaj za dve in monokomedijo Čistilka Marija, ki jo že nekaj let igra hčerka Mojca. Za te gledališke komedije je prejel prestižno nagrado Prešernovega sklada.

Danes živi kot srečen dedek. V prostem času piše in ustvarja odlična dela za mladino in odrasle. DELA: Hotel sem prijeti sonce; 1981, 1998, 2002 Slišal sem, kako trava raste, Mala Dupleška mornarica, Samo roko daj, Maša in Tjaša. Komedije: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, Moj ata, socialistični kulak, Gospa poslančeva, Nasvidenje nad zvezdami, Čaj za dve, Filmski in televizijski scenariji: Vdovstvo Karoline Žašler Mama umrla, stop Kabaret: Pod svobodnim soncem, Pavliha