Tomaž Šalamun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: Nestandardno navajanje virov (glej WP:Navajanje virov. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Tomaž Šalamun, slovenski pesnik, * 4. julij 1941, Zagreb.

Vsebina 1 Avtorjeva biografija 2 Avtorjeva poetika 2.1 Priznanja in nagrade 3 Primarna bibliografija 3.1 Poezija 3.2 Pripovedništvo 3.3 Prevodi in priredbe 4 Sekundarna bibliografija 4.1 Vplivi 4.2 Recepcija 5 Prevodi avtorjevih del v tuje jezike 6 Vplivi in povezave 7 Recepcija doma 8 Recepcija na tujem 9 Viri in literatura 10 Glej tudi 11 Zunanje povezave

[uredi] Avtorjeva biografija

Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu in je odraščal v Kopru. Študiral je na ljubljanski univerzi in je diplomiral iz umetnostne zgodovine, med študijem pa je sodeloval s skupino OHO (tam je deloval tudi njegov brat Andraž Šalamun). Kasneje se se posvetil poeziji in postal svobodni umetnik. Veliko je potoval, največ po Severni Ameriki, kjer je bil nekaj časa kulturni ataše v ZDA. Leta 1999 je prejel Prešernovo nagrado. V zakonu s pesnico Marušo Krese sta se mu rodila otroka Ana in David, sicer pa je njegova življenjska sopotnica Metka Krašovec.

Prve objave njegovih pesmi so se pričele leta 1963 v Perspektivah, kjer je bil Šalamun odgovorni urednik, in dvignile nemalo prahu. Komunistična oblast ga je po nasilni politični ukinitvi Perspektiv vtaknila v zapor, vendar ga je že po nekaj dneh izpustila;

[uredi] Avtorjeva poetika

Tomaž Šalamun je uresničil dosleden tip modernistične poezije, po vsebinski strani se je odtrgal ne le od tradicije socialnega realizma, marveč tudi od simbolizma in eksistencializma. Njegovi verzi, ki so oblikovno popolnoma svobodni, so polni nepričakovanih pojmovnih povezav, asociacij in najbolj nenavadnih domislic, vendar brez skrivnostnega estetskega pomena, ki ga čutimo v Grafenauerjevih pesmih. Berejo se kot igrive, duhovite, včasih šokantne, a tudi bizarne igre svobodne domišljije. Včasih se v igri prikažeta tudi osebna izpoved in otipljiva življenjska resničnost, uprizorjena v modernističnem slogu.

[uredi] Priznanja in nagrade

• 1968 Nagrada Mladosti
• 1973 Nagrada Prešernovega sklada
• 1978 Nagrada železarne Sisak
• 1981 Nagrada Ljubiša Jocić
• 1988 Jenkova nagrada za pesniško zbirko Mera časa
• 1999 Prešernova nagrada
• 2007 Jenkova nagrada za pesniško zbirko Sinji stolp

[uredi] Primarna bibliografija

[uredi] Poezija

• Poker (1966)
• Romanje za Maruško (1971)
• Bela Itaka (1972)
• Amerika (1972)
• Imre (1975)
• Druidi (1975)
• Turbine (1975)
• Praznik (1976)
• Metoda angela (1978)
• Maske (1980)
• Balada za Metko Krašovec (1981)
• Analogija svetlobe (1982)
• Glas (1983)
• Soy realidad (1985)
• Ljubljanska pomlad (1986)
• Mera časa (1987)
• Živa rana, živi sok (1988)
• Otrok in jelen (1990)
• Ambra (1995)
• Knjiga za mojega brata (1997)
• Črni labod (1997)
• Morje (1999)
• Gozd in kelihi (2000)
• Platna (2000)
• Table (2002)
• Od tam (2003)
• Kaj je kaj (2005)
• Sončni voz (2005)
• Sinji stolp (2007)

[uredi] Pripovedništvo

• Hiša Markova (1992)

[uredi] Prevodi in priredbe

• Simone de Beauvoir: Mandarini (1971)
• Art Buchwald: Težave v raju (1975)
• Jaime de Angulo: Indijanske zgodbe (1978)
• Agatha Christie: Odhod ob 16'50 (1978)
• Frederick William Winterbotham: Nacistična znanstva (1983)
• Walter De la Mare: Čudežni jopič (1984)
• René Goscinny: Nikec (1985)
• Charles Simic: Razgaljanje tišine (2001)

[uredi] Sekundarna bibliografija

[uredi] Vplivi

• Kos, Janko. 2001. Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana : Mladinska knjiga.
• Pogačnik, Jože. 1972. Zgodovina slovenskega slovstva. 8, Eksistencializem in strukturalizem. Maribor: Obzorja

[uredi] Recepcija

• Brejc, Tomaž. 1989. 'Beseda je meso postala': predgovor k drugi izdaji Pokra. V: Šalamun, Tomaž. Poker. Ljubljana : Cankarjeva založba
• Hribar, Tine. 1984. Sodobna slovenska poezija. Maribor: Obzorja
• Kermauner, Taras. 1991. Poezija slovenskega zahoda, 2. del. Maribor
• Paternu, Boris. 1999. Od ekspresionizma do postmoderne
• Zorn, Aleksander. 1993. 'Beseda je edini temelj sveta': spremna beseda. V: Šalamun, Tomaž. Glagoli sonca. Ljubljana : Mladinska knjiga.

[uredi] Prevodi avtorjevih del v tuje jezike

Avtorjeva dela so prevedena v različne tuje jezike. Prevedenih je več kot 30 del. Nekatera iz med njih so:

• Šalamun, Tomaž - Ein Stengel Petersilie im Smoking

• Šalamun, Tomaž - Dijete i jelen
• Šalamun, Tomaž - Póker
• Šalamun, Tomaž - Poèmes choisis
• Šalamun, Tomaž - Ambra
• Šalamun, Tomaž - The Four Questions of Melancholy
• Šalamun, Tomaž - Livre pour mon frère
• Šalamun, Tomaž - A Ballad for Metka Krašovec
• Šalamun, Tomaž - Acquedotto

[uredi] Vplivi in povezave

• Vplivi drugih avtorjev na Šalamuna: T.S. Eliot, Niko Grafenauer, Edvard Kocbek, Ezra Pound, Veno Taufer, Dane Zajc
• Vplivi Šalamuna na druge avtorje: Aleš Šteger, Alojz Ihan, Ivo Svetina, Uroš Zupan

[uredi] Recepcija doma

Ko je Tomaž Šalamun objavil pesem Duma 64, je le ta dvignila veliko prahu, saj je bil takrat na oblasti komunistični režim in zanj je pesem predstavljala estetsko in družbeno politično provokacijo. To je veljalo tudi za objave pesmi v Perspektivah l. 1963; tudi ob izidu pesniške zbirke Poker leta 1966 ni bilo nič drugače, saj se je javnost posmehovala vrednotam in presežku besed »brez smisla in vsebine«.

Leta 1967 pa je priznan slovenski literarni kritik Boris Paternu v knjigi Slovenska književnost Šalamuna umestil ob druge slovenske književnike.

[uredi] Recepcija na tujem

Tomaž Šalamun je gostoval širom po svetu, v okviru mednarodnih pesniških festivalov, v okviru različnih literarnih delavnic (npr. International Writing Program) pa tudi v okviru svojih bralnih turnej. Daleč največ je gostoval po Ameriki: Vermont College, the University of Iowa, Sarah Lawrence College, Harvard University, Columbia University, Georgia State University, University of Massachusetts-Amherst, Emory University, the University of Mississippi, in še bi lahko naštevali.

V programu avstrijske literarne revije Wespennest omenjajo Šalamunov prispevek, s katerim se je predstavil poleg še štirinajstih slovenskih pesnikov in pisateljev. Neodvisna žirija berlinskega umetniškega programa DAAD je maja 2002 Tomaža Šalamuna za leto dni povabila v Berlin. Štipendije so bile podeljene literarnim ustvarjalcem po vsem svetu.

[uredi] Viri in literatura

• Janko Kos, Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije, Maribor, 1996
• Janko Kos, Primerjalna zgodovina slovenske literature, Ljubljana, 2001
• Boris Paternu, Obdobja in slogi v slovenski književnosti, Ljubljana, 1989
• Boris Paternu, Od ekspresionizma do postmoderne, Ljubljana, 1999
• Branko Hofman, Pogovori s Slovenskimi pisatelji, Ljubljana, 1978

[uredi] Glej tudi

• seznam prešernovih nagrajencev
• seznam slovenskih pesnikov

[uredi] Zunanje povezave

• Poetry international web
• Študentska založba