Talcott Parsons
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Ta članek ali del članka izgleda, kot da je skopiran iz www.student-info.net in mogoče predstavlja kršitev avtorskih pravic. Prosimo, uredite ta članek in odstranite vso avtorsko sporno vsebino, upoštevajoč Pravila in smernice ter Slogovni priročnik. Ko boste končali z urejanjem, to predlogo odstranite. Če ste avtor domnevno spornega besedila sami, nam prosimo to sporočite na pogovorni strani članka. Ta članek je bil označen dne 9.6.2008. |
TALCOTT PARSONS
Danes je ime Talcott Parsons sinonim za funkcionalizem. V obdobju kakih 50 let je objavil številne članke in knjige ter postal v 40-ih in 50-ih letih 20.stol.vodilni teoretik ameriške sociologije. Kot Durkheim tudi on izhaja iz vprašanja, kako je družbeni red mogoč. Ugotavlja, da sta za družbeno življenje značilna vzajemna korist in miroljubno sodelovanje bolj kot vzajemno sovraštvo in uničevanje. Velik del njegove sociologije se ukvarja s pojasnjevanjem, kako je do takega stanja prišlo. Njegov opus predstavlja poizkus zgraditi teoretski sistem, ki bi bil sposoben pojasnjevati družbene fenomene, tako na makro kot na mikro ravni. Njegov pristop je ponavadi označen kot struktur.-funkcionalistična teorija. Njegov opus združuje 3 nastavke: teorijo delovanja, funkcionalizem in sistemsko teorijo.
Funkcionalizem je razvil v delih, kjer (Parsons) razvija t.i. AGIL shemo. Vsak sistem ima določene potrebe, ki jih mora zadovoljiti in je soočen s problemi, ki jih mora rešiti. Cilj vsakega sistema delovanja je namreč v tem, da si zagotovi možnosti za samovzdrževanje, samoohranitev in samoprodukcijo. Zato mora razviti ustrezne funkcionalne pripomočke. Sistem se diferencira na podsisteme, ki opravljajo posebne funkcije za sistem. Gre za funkcije:
A – adaptacije G – doseganje ciljev I – integracije L – ohranjanje vzorca
Družba po Parsonsu deluje tako:
A -->zadovoljene morajo biti določene potrebe (ekonomija) G -->določiti cilje + zagotoviti sredstva za dosego le-teh (vlada) I -->urejanje konfliktov (pravo) L -->vzdrževanje temeljnih vzorcev vrednost (družina, izobr.sistem, religija-vrednote družbe so vkoreninjene v religiji)
Viri: www.student-info.net/sis-mapa/skupina_doc/ff/knjiznica_datoteke/572192_vpraanja_in_odgovori.doc
