Solin
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Solin, (antična Salona) je industrijsko mesto in občina v Splitsko-dalmatinski županiji, Hrvaška.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Solin leži v Srednji Dalmaciji, severovzhodno od Splita, s katerim je urbanistično povezan. Napačna je predstava, da je Solin predmestje Splita. Solin je samostojno mesto, eno od desetih največjih v Hrvaškem delu Jadrana. Mesto je obkroženo s planinama Kozjak in Mosor, skozenj pa teče 4 km dolga rečica Jadro. Mesto sestoji iz treh delov: središčnega dela na križišču cest proti Splitu, Trogiru in Klisu, drugi del predstavlja Majdan ki leži v manjši kotlini v zgornjem toku rečice Jadro, tu stoji tovarna cementa in od Donje Strane (Sv. Kaja), kjer je drugi obrat cementarne. Med Donjo Strano in središčem Solina pa ležijo ostanki antične Salone.
[uredi] Naselja
Občina Solin se razprostira na površini 18 km², in je sestavljena iz sedmih naselij, to so: Kučine, Mravinci, Ninčevići, Priko Vode, Rupotina, Sv. Kajo in Vranjic
[uredi] Prebivalstvo
V občini stalno živi 19011 prebivalcev (popis 2001).
[uredi] Gospodarstvo
[uredi] Zgodovina
Današnje naselje Solin se je razvilo na področji antične Salone, ki se prvič omenja leta 119 pr.n.št. kod središče ilirskega plemena Dalmatov. Solana je postala eno najpomembnejših mest rimskega cesarstva z vsemi potrebnimi posvetnimi in cerkvenimi objekti, ki jih je narekovala rimska civilizacija. Okoli leta 614 je Salona padla pod napadi Avarov in Slovanov. Mesto je bilo v bojih porušeno, njene prebivalce pa so pregnali. Nekateri so zateli za dobro utrjeno obzidje Dioklecijanove palače. Ostanki Salone spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem. Ohranjeni so deli nekdanjega obzidja, amfiteatra, term, starokrščanske bazilike in vrsta drugih objektov. Še sedaj pa je v uporabi del akvadukta - stare antiče vodovodne napeljave.
V Solinu so najdeni tudi ostanki sarkofaga kraljice Jelene z napisom, ki sodi med najpomembnejše dokumente starohrvaške zgodovine.