Soški ledenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Soški ledenik je bil dolg 70 km, kar znese polovico dolžine sedanje reke Soče, debel pa je bil tudi čez 500 m. Končal se je pri Podselih, malo nižje od jezu hidroelektrarne Doblar.

Značilnost soškega ledenika je nizka geografska širina in njegova usmerjenost proti jugu ter s tem odprtost vplivom toplega Sredozemlja. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo so bile posebno spomladi zelo velike, skale so se pod vplivom raztezanja in krčenja ter razganjanja z ledom v razpokah drobile v izrednih količinah. Ledenik je ta drobir odnašal po dolini navzdol in ga na svojem koncu odlagal, odkoder ga je odplavljala voda proti morju. Vode je bilo ogromno še posebej ob spomladanskih in jesenskih deževjih ter taljenju ledu in snega. Tudi po umiku ledenika se je preoblikovanje doline nadaljevalo in zato lepih presekov ledeniške doline v obliki črke U ne najdemo veliko.

Ohranili so se številni ostanki delovanja soškega ledenika, ki so danes večinoma zaščiteni kot naravne znamenitosti. Ozke terase nad strugo v zgornjem delu Soče, ki jih ponekod imenujejo dobrave, so konglomerat proda, ki ga je nanašal ledenik. Breginjske čelne morenske nasipe je odložil Soški ledenik. V reki lahko opazimo tudi številne balvane, velike kamne. Ledenik jih je v svojem delovanju v würmski poledenitvi pred 10.000 leti prikotalil v reko in na njeno obrežje.

[uredi] Viri

• Naravne znamenitosti Posočja, Daniel Rojšek
• GEA, Avgust 2004