Snowboarding

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: bolj ali manj vsega. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Snowboardanje je zimski šport podoben smučanju, skejtanju (rolkanju) in surfanju. Snowboardanje je spuscanje po zasneženem klancu z desko (boardom) pripeto na nogah.
Poznamo različne stile snowboardanja:
- Alpin
- Freestyle
- Freeride

Kako se snowboarda?
Najprej greš na zasneženo vzpetino (z vlečnico, sedežnico, gondolo ali peš). Nato si na noge pripneš snowboard. Ko si prepričan da imaš dobro pripete vezi se lahko spustiš po hribu. Med vožnjo seveda paziš na druge smučarje, boardarje in druge ovire, ki niso primerne za zaletavanje.
Zavijanje
Zavija se z prenašanjem teže na prste ali pete. Ko preneseš težo se postaviš na levi ali desni robnik in zaviješ. Robnik je oster rob boarda ki omogoča zavijanje in ustavljanje.
Ustavljanje
Ustaviš se tako, da se kot pri zavijanju postaviš na levi ali desni robnik in obrneš board pravokotno na smer vožnje. Ustaviš se lahko tudi tako da se vržeš na tla.
Skakanje
Skočiš tako da si nabereš malo hitrosti in se usmeriš proti skakalnici. Ko si na vrhu skakalnice se odrineš od tal in odskočiš. Tik preden pristaneš se čimbolj poravnaš in pokrčiš noge zato da ublažiš pristanek.
Oprema
Board
Board je najpomembnejša stvar, ki jo potrebujemo za snowboarding. Snowboard je v teh časih tehnično in dovršen izdelek. Vendar ni bilo zmeraj tako – kot sem že povedal v zgodovini snowboardinga, so prvi boarderji začeli z navadnimi lesenimi deskami, ki pa so skozi razvoj dosegle današnji videz.
Sestava boarda
Snowboard je v notranjosti iz lesa in oblit z umetnimi masami. Na spodnjem delu je premazan z umetnim voskom, ki zmanjšuje trenje. Plast voska moramo na vsakih nekaj voženj obnoviti, saj se sproti odstranjuje. Če plasti voska ne obnavljamo se je po položnih progah skoraj nemogoče voziti saj se board prilepi na sneg. Na sprednjem in zadnjem koncu je zvit navzgor. Sprednji konec se imenuje nose (nos), zadnji pa tail (rep). Na stranicah ima dva kovinska robnika, ki sta nabrušena. Namenjena sta ustavljanju in zavijanju in ju imenujemo tudi kanti.
Freeride board
Robnika moramo sproti brusiti zato, da se lažje vozimo po zaledenelih progah. Boardi so različnih oblik in velikosti predvsem zaradi različnih stilov vožnje. Board je sestavljen iz več plasti, ki so iz različnih materialov, večinoma iz umetnih. Na zgornjem delu boarda – tam kjer stojimo je zaščitne plast, ki varuje notranje plasti.
V sredini board »sendviča« je les, ki zagotavlja prožnost boarda. Namesto lesa vstavljajo nekateri proizvajalci v boarde tudi umetne mase, ki pa se ne obnesejo tako dobro kot les.
Les obdaja na zgornji in spodnji strani plast »fiberglasa«, ki varuje les pred poškodbami. Na spodnji strani deske (na mestu kjer se stikata sneg in deska) je baza ali drsna površina. Večina baz je narejenih iz umetnega materiala P-texa, saj je rožen in prilagodljiv. Na bazo se nanese vosek.
Tipi boardov
Različni tipi boardov so nastali zaradi različnih stilov vožnje in se po njih tudi imenujejo. Poznamo tri glavne tipe boardov.
Freeride boardi
So najpopularnejši boardi in to predvsem zato, ker je ta tip boarda primeren tako za vožnjo po urejenih progah kot tudi za vožnjo po celem snegu in skakanju po skakalnicah in halpipih. Vendar je bolj primeren za vožnjo kot izvajanju trikov. Freeride boardi so narejeni za vožnjo v eno smer– to pomeni da je sprednji del drugačen od zadnjega. Zadnji del je običajno krajši in manj privzdignjen kot sprednji. Ampak še vedno se da z njim voziti v obe smeri. Freeride boardi so nekaj med freesyle in alpine boardi in primerni za začetnike in tudi za tiste, ki snowboardanje že obvladajo.
Freestyle boardi
Freestyle boardi so širši in bolj stabilni od alpine in freeride boardov. So tudi krajši, lažji in bolj prožni. So tudi najboljša izbira za začetnike (zaradi stabilnosti).
Ti snowboardi so grajeni za skakanje in izvajanje trikov v snowboard parkih, na halpipih in neurejenih progah. Vendar ti boardi niso primerni za carving zavoje in velike hitrosti. Carving zavoji so hitri ostri zavoji. Večina freestyle boardov je enaka na obeh straneh, oziroma je prezrcaljena čez polovico. To pomeni, da se lahko s tem boardom pelješ v obe smeri, kar je pri izvajanju trikov z obrati zelo pomembno.
Alpine boardi
Alpine ali tekmovalni boardi so najožji izmed vseh treh tipov boardov. So tudi dolgi in trdi boardi in primerni za vožnjo po urejenih progah, za tekmovanja in za carving zavoje in velike hitrosti. Za vožnjo po celcu niso uporabni, ker so preozki. Alpine boardi so še najbolj podobni širokim smučem, saj so na zadnjem koncu ravno odsekani in tako primerni za vožnjo le v eno smer. Ti boardi niso primerni za začetnike, saj so zelo ozki jih je težje obvladovati.
Vezi
Vezi so za boardom drugi najpomembnejši del opreme. Prve vezi so še najbolj spominjale na gumijaste čevlje, ki jih uporabljajo smučarji na vodi. Nato so začeli uporabljati vezi, ki so bile zelo podobne smučarskim, vendar so bile zelo nevarne, saj so se med vožnjo odpenjale in je velikokrat prišlo do zlomov.
Tako so se vezi v razvoju razdelile na mehke in trde– predvsem zaradi dveh najbolj uveljavljenih stilov vožnje freesyle in alpine. Mehke vezi so primerne za vožjo po vseh terenih, trde pa predvsem za urejene proge. Mehke vezi morajo biti gibljive, saj je gibljivost bistvenega pomena pri izvajanju skokov, trikov in vožnjo po celem snegu. V nasprotju z mehkimi morajo trde vezi povsem negibljivo držati čevelj, morajo zagotavljati stoodstotno vodljivost. Oba tipa vezi morata biti čim lažja in morata zagotavljati enostavnost odpiranja in zapiranja. Poznamo tudi posebne step in vezi in obutev. Pri teh vezeh ni potrebno zapenjanje, ampak– kot nam že ime pove v to vez samo stopimo in že se lahko peljemo.
Obutev
Za boardanje potrebujemo posebne čevlje. Najpomembnejše je da čevlji dobro fiksirajo nogo, kar onemogoča morebitne poškodbe stopala in predvsem gležnjev. Poznamo dve vrsti boardarske obutve- mehke in trde čevlje. Trdi čevlji so enaki kot čevlji za smučanje (pancarji), mehki pa so nekaj čisto posebnega in se uporabljajo samo za boardanje. Pancarji imajo zunanji in notranji čevelj. Zunanji je iz plastike in je trd notranji pa je mehak. V pancarjih je noga povsem fiksirana in tako omogočajo boljšo vodljivost boarda. Pancarji se uporabljajo za alpine stil vožnje, saj bolje fiksirajo nogo.
Čevlji so mehkejši in bolj prožni od pancarjev in so tako bolj udobni. Zato jih uporabljajo freestyle in freeride boarderji, ki potrebujejo mehke čevlje za skakanje. Pancarji in board čevlji so povsem vodoodporni in večina jih dobro zadržuje toploto.
Zgodovina snowboardanja
Snowboard se je razvil v sredini dvajsetega stoletja v Ameriki iz surfanja, skejtanja in smučanja. Kot začetnika snowboard evolucije štejemo američana Shermana Popperja, ki si je za svojo hčerko izmislil snurfer. Snurfer je hibrid surfa in skejta. Bil je lesena deska, brez vezi in na sprednjem koncu je imel privezano vrv, ki si jo med vožnjo držal v roki in je omogočala vodljivost. Na njem si stal in upal da ne padeš z njega. Snurfer je nastal okoli leta 1960 in se obdržal nekaj let, ampak se ni uveljavil. Za snurferjem je sledilo nekajletno zatišje, nat pa zaradi pojava novih materialov- plastičnih mas in voskov, okoli leta 1970 začnejo izdelovati boarde podobne današnjim. Na novo je začel izdelovati boarde američan Jake Burton Carpenter, ki je bil surfer, ki se je navdušil za zimske športe. Prenovil je snurf mu dodal vezi in naredil precej popravkov ter dobil snowboard. Po njem se še danes imenuje ena največjih svetovnih snowboard firm Burton snowboards. V bistvu ima bordanje podoben razvoj kot smučanje le z nekajletnim zaostankom.
Za smučarje so začeli izdelovati tudi posebne obleke ali kombinizone, ki so jih uporabljali seveda tudi borderji saj so vodoodporni in topli.
Bordanje postane splošno znan šport najprej v Ameriki in nato tudi v Evropi (okoli 1990) in kasneje po vsem razvitem svetu. Prvo državno prvenstvo iz snowboardanja je bilo 1983 v Snow Valley v ZDA.
Leta 1996 so boardanje sprejeli kot olimpijsko disciplino, kar je tudi vplivalo na širjenje prepoznavnosti boardanja.
Tekmovanja
V tem poglavju bom opisal kako se tekmuje v snowboardingu. Tekmovanja sem razdelil na alpine (hitrostna tekmovanja) in freestyle (estetska tekmovanja- nekakšna gimnastika z boardom).
Alpine

Paralelni slalom
Pri paralelnem slalomu sta vzporedno pripravljeni dve enaki progi, sestavljeni iz kratkih zavojev. Proga je sestavljena podobno kot pri smučarskem slalomu, le da kole zamenjajo trikotne zastavice. Gledano v smeri vožnje so rdeče zastavice vedno na levi, modre pa vedno na desni strani proge. Ta način tekmovanja je zelo zanimiv, saj se spustita po progi dva tekmovalca hkrati in takoj po prihodu prvega v cilj zvemo rezultat dvoboja.
Za paralelni slalom se uporabljajo alpine boardi saj je cilj tega tekmovanja priti čimhitreje v cilj.
Veleslalom
Pri veleslalomu je le ena proga, ki ima zastavice bolj narazen kot slalom in je zato tekmovalec hitrejši. Veleslalom je zelo podoben smučarskemu le da so tekmovalci na boardih.
Freestyle
Halfpipe
Halfpipe je kot U oblikovana cev, po kateri se boarderji spuščajo od ene stene do druge in izvajajo trike. Halpipe so prinesli na sneg iz skateboardanja in ga priredili za snowboardanje.
Halpipe niti pod razno ni primeren za začetnike in pri skakanju na halpipu je obvezna zaščita za glavo in hrbet, saj že padec, ki zgleda nedolžno lahko pusti resne posledice na hrbtenici. Za vožnjo na halpipu je obvezno znanje vožnje v obe smeri, saj se pri skoku obrneš in pristaneš z zadnjo stranjo boarda naprej.
Pri tekmovanjih v halpipu si vsak boarder izbere trike, ki jih bo izvedel in jih zvadi. Nato jih pred komisijo pokaže in ta ga oceni. Tisti, ki zbere največ točk zmaga.
Za vožnjo po halpipu so najprimernejši freestyle boardi, malo manj freeride, medtem ko alpine boardi za ta tekmovanja niso primerni.
Big-air
Big-air je tekmovanje sestavljeno iz enega samega skoka, ki ga oceni komisija. Big-air je zelo velika skakalnica, ki vrže tekmovalca 5 metrov v zrak.Pristanek mora biti zelo strm (kot pri smučarskih skokih) zato, da je pristanek lažji. Ti skoki so zelo gledani predvsem v Ameriki, kjer je tudi največ teh tekmovanj.
Boardercross
Je način tekmovanja v snowboardanju, pri katerem se več tekmovalcev hkrati požene na progo in tekmuje do cilja. Boardercross proga je polna skakalnic, hribov, ostrih zavojev in drugih ovir in je zato takšno tekmovanje zelo zanimivo. Boardercross proga je še najbolj podobna bmx stezi. Za boardercross je primeren katerikoli izmed treh tipov boarda.

Triki
Poznamo več vrst trikov– triki, ki se izvajajo med vožnjo, triki za ograje (raile) ali tudi slidanje (drsenje) in triki za halfpipe in skakalnice.
Skakalnica
Je dvignjen del proge oz. odskočišče. Pred skakalnico mora biti zalet in za skakalnico pristanek ali landing. Landing mora biti čimbolj strm, da ublaži morebitni padec in da te ne »nabije« v tla ko pristaneš. Skakalnice lahko narediš sam (napraviš kup snega), lahko pa si poiščeš tudi naravne skakalnice.
Kako skočiš?
Vzameš si zalet in se zapelješ proti skakalnici. Ko si na vrhu skakalnice se odrineš od tal in ker je skakalnica nagnjena navzgor te vrže v zrak. Ko si v zraku izvedeš kakšen trik (ali pa tudi ne) in nato se čimbolj poravnaš, skrčiš noge in poskusiš pristati. Noge je treba skrčiti za ublažitev pristanka.
Halfpipe
Je proga prirejena za skoke podobna veliki, nagnjeni bani, saj ima robove zavite navzgor. Vožnja po halpipu izgleda tako, da se pelješ od ene proti drugi steni in ko prideš do stene te vrže ven iz halfpipa in takraš izvedeš trik. Halfpipe izvira (tako kot veliko drugih board elementov) izvira iz skateboardinga. Halfpipe najdemo v vseh večjih smučarskih in boarderskih središčih, vendar niso vselej urejeni.
Triki za skakalnico in halfpipe
So si le malo različni zato jih bom opisal pod enim poglavjem.
Obrati
Za obrate moraš obvladati vožnjo v obe smeri (fakie), saj se velikokrat zgodi, da pristaneš z zadnjim delom boarda naprej. Manjši obrati so precej preprosti, ampak ko jih izvedeš več je težko pristati.
Poznamo obrate za:
- 180˚ (pol obrata)
- 360˚ (en obrat)
- 540˚ (en obrat in pol)
- 720˚ (dva obrata)
Nekateri delajo še več obratov torej za 900˚, 1080˚...
Grabi
Pri grabu se med skokom primeš za desko. Primeš se lahko za različne dele deske in se zato grabi različno imenujejo.
Glavni štirje grabi so:
- Indy
- Stale fish
- Nose grab
- Tail grab
Pri halfpipu poznamo tudi stoje – ko se pripelješ do roba halfpipa se ga primeš z eno ali dvema rokama in narediš stojo na robniku. Nato se spustiš navzdol in se pelješ naprej.
Izpeljanke
Poznamo pa še veliko izpeljank iz teh štirih grabov in tudi veliko drugih grabov. Npr.: Če se pri indyju pokrčiš tako, da koleno seže do boarda je to mute.
Če združimo obrate in grabe nastanejo zanimivi triki, pri katerih se vrtiš in hkrati držiš za board. Tak trik je na primer Indy 360°. Nabereš si hitrost, skočiš, se začneš vrteti in se hkrati primeš za board. Ko narediš obrat se poravnaš in pristaneš. Seveda pa pri trikih ni omejitev.
Raili
Tudi štange ali raili oz. ograje izvirajo iz skejtanja. Ograj na smučiščih običajno ni, ker tam nimajo čemu služiti, najdemo jih le v board parkih. Ob smučišču se najde le kakšna klopca po kateri lahko slidamo.
Kako slidati po ograji?
Slidanje je v bistvu drsenje z boardom po površini ki ni sneg. Poznamo več različnih oblih railov. Rail je lahko ovalen (lunica), raven, prelomljen, zavit...
Preden začneš z slidanjem se prepričaj, da je pred ograjo urejeno odskočišče, ki ti pomaga zapeljati na ograjo. Ko si se prepričal si nabereš nekaj hitrosti in se usmeriš proti odskočišču za na rail. Odskočiš podobno,kot skočiš na skakalnici in pristaneš na štangi. Nato se pelješ do konca rejla in odskočiš.