Sergej Pavlovič Koroljov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sergej Pavlovič Koroljov [sergéj pávlovič koroljóv] (rusko Серге́й Па́влович Королёв, ukrajinsko Сергі́й Па́влович Корольо́в (Королів)), ukrajinski raketni inženir in konstrukter, Žitomir, Volinska gubernija, danes Žitomirska oblast, Ukrajina, * 12. januar (30. december 1906, ruski koledar) 1907, † 14. januar 1966, Moskva, Sovjetska zveza, danes Rusija.

[uredi] Življenje in delo

Koroljov je bil glavni sovjetski raketni inženir med vesoljsko tekmo tedanjih velesil ZDA in Sovjetske zveze v 50. in 60. letih 20. stoletja. Z razliko od njegovega ameriškega tovariša von Brauna so v sovjetskem vesoljskem programu varovali njegovo osrednjo vlogo pri tem kot strogo varovano skrivnost vse do njegove smrti. Skozi celotno obdobje poteka programa je bil znan le kot »Glavni konstrukter«.

Čeprav je bil Koroljov izučen kot konstrukter letal, sta se njegova največja nadarjenost in sposobnost pokazali pri povezovanju snovanja, organizaciji in strateškem načrtovanju. Kot nedolžna žrtev Stalinovih čistk leta 1938 je bil obsojen za šest let. Pri tem je tudi preživel nekaj mesecev v sibirskem gulagu. Po izpustitvi je postal konstrukter raket in ključna osebnost razvoja sovjetskega programa medcelinskih balističnih raket (ICBM). Nato so ga določili za vodjo sovjetskega vesoljskega programa, ki je nadziral zgodnje uspehe programov Sputnik in Vostok. V letu 1966 je Koroljov zaradi šušmarskega kirurškega posega skupine zdravnikov nepričakovano prezgodaj umrl. V tem času je Sovjetska zvezda začela s Koroljovim načrtom pristanka človeka na Luni, da bi pri tem bila tudi prva pred Američani, kar pa ji zaradi velikanskih tehničnih in denarnih težav do leta 1969 ni uspelo.