Savudrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skica Savudrijskega polotoka in Savudrijskega zaliva

Savudrijski svetilnik

Savudrija (italijansko Salvore) je obalno naselje v hrvaški Istri, ki se je iz nekdanje ribiške vasice razvilo v turistično naselje.

Vsebina

1 Lega
2 Zgodovina
3 Znamenitosti
4 Glej tudi
5 Vir

[uredi] Lega

Savudrija leži na na skrajnem severozahodnem delu istrske obale na istoimenskem rtu, ki je obenem tudi najzahodnejša točka Balkanskega polotoka. ^[1]

[uredi] Zgodovina

Kraj je bil v pisnih virih prvič omenjen 1177. V naseljun stoji cerkev sv. Ivana Apostola iz 11. stoletja, ki so jo 1826 popolnoma obnovili, z ohranjeno krstilnico iz leta 1678.

Od 13. do 20. stoletja je to območje spadalo pod katastrsko občino Piran. 18. februarja 1893 je lastnik zemljišč postala občina Piran. Danes je Savudrija del Istrske županije na Hrvaškem.

V bližini kraja so ostanki rimskega naselja Sipara, zvečine preplavljenega z morjem in verjetno porušenega v 9. stoletju.

[uredi] Znamenitosti

Znamenitost kraja je 36 m visok svetilnik. Svetilnik so začeli graditi s cesarskim dekretom leta 1816, dograjen je bil 1817, z delovanjem pa je pričel 1818. Savudrijski svetilnik je najstarejši še delujoči svetilnik na vzhodni obali Jadranskega morja. Na svetilnik je vzidana plošča z napisom Cursibus navigatum nocturnis dirigentis.

Do savudrijskega polotoka seže vpliv 'tržaške burje' in tukaj se srečujejo trije značilni morski vetrovi, zato so tukajšnji morski valovi priljubljena točka za deskanje. Od leta 1954 je območje Savudrije priljubljeno za počitniške kolonije otrok iz Slovenije.

Svetilnik, ki stoji na istoimenskem rtuna oddaja svetlobni signal: B Bl(3) 15 s. Nazivni domet svetilnika je 30 milj.