Peter Nikolajevič Lebedev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Peter Nikolajevič Lebedev [péter nikolájevič lebédev] (rusko Пётр Никола́евич Ле́бедев), ruski fizik, * 24. februar 1866, Moskva, Rusija, † 1. marec 1912, Moskva.

Lebedev velja za ustanovitelja ruske znanstvene fizikalne šole in je morda prvi svetovno znani ruski fizik.

Vsebina 1 Življenje in delo 2 Priznanja 2.1 Poimenovanja 3 Glej tudi

[uredi] Življenje in delo

Fizko je najprej študiral v Moskvi na višji tehniški šoli. Nadaljeval je študij pri Helmholtzu, Kohlrauschu in Kundtu na Univerzi v Strasbourgu, kjer je doktoriral leta 1891. Po vrnitvi v domovino je prejel doktorat še od domače univerze in na njej postal profesor fizike. Med letoma 1900 in 1911 je bil tako profesor na Moskovski državni univerzi (MGU).

Najbolj je znan po raziskovanju valovanja. Lebedev je leta 1899 prvi izmeril svetlobni sevalni tlak na trdna telesa in leta 1907 na pline ter s tem potrdil Maxwellovo teoretično napoved iz leta 1871 in neodvisno Bartolijevo iz leta 1876.

[uredi] Priznanja

[uredi] Poimenovanja

Po njem se od 18. decembra 1934 imenuje Fizikalni inštitut Lebedeva Ruske akademije znanosti.

Po njem se imenuje udarni krater Lebedev na temni strani Lune s koordinatama 47,3° južno; 107,8° vzhodno in premerom 102 km.

[uredi] Glej tudi

• seznam ruskih fizikov