Partizanska tiskarna Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Partizanska tiskarna Slovenija stoji blizu naselja Vojsko v Občini Idrija. Je v sklopu mestnega muzeja Idrija.

Partizanski tisk je med NOB odigral pomembno povezovalno in propagandno vlogo, predvsem na Primorskem, ki je dolgo trpela pod fašističnimi raznarodovalnimi pritiski. Že v letu 1941 so nastale prve ciklostilne tehnike. V taki tehniki v vasi Zakriž nad Cerknim je 26. novembra 1943 izšla prva številka Partizanskega dnevnika, glasila triglavske divizije, ki se je pozneje preimenovala v 31. divizijo. Partizanski dnevnik je edini ilegalni dnevnik v okupirani Evropi med II. Svetovno vojno.

Poleti 1944 so začeli graditi tiskarno Slovenija. Električni tiskarski stroj so nabavili v Milanu. Z tovornjakom so ga pripeljali do Gorice, nato z vozovi do Vojskega in končni del poti so ga po delih prenesli ročno.

V tiskarni (ki je obnovljena in odprta za obiske) je več stavb: strojnica (prostor s tiskarkimi stroji), stavnica, knjigoveznica, kuhinja z jedilnico (na podstrešju je spalnica) in električna centrala. V tiskarni je delalo 40 do 50 ljudi.

17. septembra 1944 so v tiskarno prejeli rokopis za Partizanski dnevnik, ga ponoči stavili in natisnili v 4.000 izvodih in naslednji dan po kurirskih zvezah razposlali.

Tiskarna Slovenija je delovala do 1. maja 1945. Natisnili so 228 številk različnih časopisov v 1 007 686 izvodih, veliko drugega tiskanega materiala. Vsega skupaj so natisnili 313 raznih tiskov na 1247 straneh in v 1 394 311 izvodih.

Pogled na stavbe	«Glavna ulica«	Stavba električne centrale	Stavljena naslovna stran Partizanskega dnevnika
Električni hitrotiskarski stroj	Knjigoveška stiskalniva	Knjigoveški nož	Štedilnik v kuhinji