Novalja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Novalja je mesto, istoimensko naselje in zaliv s pristaniščem na otoku Pagu, Hrvaška.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Novalja je turistično mesto z manjšim pristaniščem, ki leži ob istoimenskem lepem zalivu na jugozahodnem delu otoka. Stari del mesta je strnjeno grajen v primorskem slogu.Kraj obdaja borov gozdiček, s peščeno in z nekaj prodnatimi plažami v bližnjih zalivih. Od nekdanjega rimskega mesta Cissa, današnja Caska je oddaljena okoli 2 km. Novalja je s cesto povezana z ostalimi kraji na otoku, do Paga je okoli 20 km.
V dnu zaliva leži pristanišče, ki je dobro zavarovano pred severozahodnimi in jugovzhodnimi vetrovi. Pristanišče varujeta dva valobrana. Za prvim so »mooringi« za 20 plovil in dvigalo do 5 t. Dobro sidrišče je tudi sredi zaliva, kjer je morje globoko do 8 m.
Na urejeni obali pred pošto stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: RZ Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.
[uredi] Naselja
V sestav mesta spada 10 naselij (stanje 2006), to so: Caska, Gajac, Kustići, Lun, Metajna, Novalja, Potočnica, Stara Novalja, Vidalići in Zubovići.
[uredi] Prebivalstvo
V desetih naseljih, ki sestavljajo Novaljo stalno živi 3335, v samem naselu Novalja pa 2078 prebivalcev (popis 2001).
[uredi] Gospodarstvo
Glavna gospodarska dejavnost je turizem. V kraju sta dva hotela: H.Liburnija in H.Loža in dva kampa: Straško in Dražica.
[uredi] Zgodovina
Današnja Novalja stoji na mestu antičnega naselja Novalia, ki je bilo pristanišče rimskega mesta Cisse. Do današnjih dni se je ohranil rimski podzemni vodovod imenovan »Talijanova buža«, zgrajen v 1. stoletju.
V starem mestnem središču so ostanki starokrščanske bazilike in predromanske cerkve postavljene v obdobju med 9. in 10. stoletjem.
V Gaju zaselku severno od Novalje so ohranjeni ostanki zidov in mozaika enoladijske cerkve postavljene v 5 stoletju.
