Nobelova nagrada za kemijo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za kemijo.
| Nobelove nagrade |
|---|
| za fiziko • za kemijo • za fiziologijo ali medicino • za književnost • za mir |
| Nagrada v spomin na Alfreda Nobela: za ekonomijo |
[uredi] 1901
- za odkritje zakonov kemične dinamike in osmoznega tlaka v raztopinah
[uredi] 1902
- za delo o sladkornih in purinskih sintezah
[uredi] 1903
- za elektrolitsko teorijo razpada (glej ion)
[uredi] 1904
sir William Ramsay
[uredi] 1905
Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer
- za delo o organskih barvilih in hidroaromatskih zmesi
[uredi] 1906
[uredi] 1907
- za biokemične raziskave in odkritje brezcelične fermentacije
[uredi] 1908
- za raziskave razpada elementov in kemijo radioaktivnih snovi
[uredi] 1909
- za delo o katalizi in raziskave o kemijskih ravnovesjih in reakcijskih razmerjih
[uredi] 1910
Otto Wallach
- za delo na področju acikličnih spojin
[uredi] 1911
[uredi] 1912
Victor Grignard, Paul Sabatier
- za odkritje Grignardovega reagenta in za postopek hidriranih organskih zmesi
[uredi] 1913
Alfred Werner
- za delo o povezovanju atomov in molekul.
[uredi] 1914
Theodore William Richards
- za določitev atomske mase, večim elementom.
[uredi] 1915
Richard Martin Willstätter
- za raziskovanje rastlinskih barvil
[uredi] 1918
- za postopek sinteze amoniaka
[uredi] 1920
- za delo na področju termokemije
[uredi] 1921
Frederick Soddy
- za delo o kemiji radioaktivnih snovi in raziskav o izotopih
[uredi] 1922
Francis William Aston
- za odkritje izotopov v velikem številu ne-radioaktivnih elementov, in za pravilo celotnih števil
[uredi] 1923
- za izum postopka mikroanalize organskih snovi
[uredi] 1925
Richard Adolf Zsigmondy
- za prikaz heterogene narave koloidnih raztopin in pri tem uporabljenih postopkov
[uredi] 1926
The (Theodor) Svedberg
- za delo na disperzijskih sistemih
[uredi] 1927
Heinrich Otto Wieland
- za raziskave žolčnih kislin in sorodnih snovi
[uredi] 1928
Adolf Otto Reinhold Windaus
- za raziskave o sterolih in njihovi povezavi z vitamini
[uredi] 1929
Arthur Harden
Hans Karl August Simon von Euler-Chelpin
- za raziskavo o fermentaciji sladkorja in fermentacijskih encimih
[uredi] 1930
Hans Fischer
- za raziskave hemina in krorofila
[uredi] 1931
Carl Bosch
Friedrich Bergius
- za prispevek pri kemijskih postopkih z visokim tlakom
[uredi] 1932
- za delo o površinski kemiji
[uredi] 1934
Harold Clayton Urey
- za odkritje težkega vodika
[uredi] 1935
Frédéric Joliot
Irene Joliot-Curie
- za sintezo novih radioktivnih elementov
[uredi] 1936
- za delo o zgradbi molekul prek raziskav dipolnih momentov in uklona rentgenskih žarkov ter elektronov v plinih
[uredi] 1937
Walter Norman Haworth
Paul Karrer
- za njegovo delo na ogljikovih hidratih in vitaminu C ter za njegovo delo na karotenoidih, flavinih in vitaminih A in B2
[uredi] 1938
Richard Kuhn
- za delo na področju karotenoidov in vitaminov
[uredi] 1939
Adolf Friedrich Johann Butenandt
Leopold Ružička
- za njegovo delo na spolnih hormonih in za njegovo delo na polimetilenih in višjih terpenih
[uredi] 1943
George de Hevesy
- za delo pri uporabi izotopov kot indikatorjev za preučevanje kemičnih postopkov
[uredi] 1944
- za odkritje fuzije težkih jeder
[uredi] 1945
Artturi Ilmari Virtanen
- za raziskovanje na področju kmetijske in živilske kemije
[uredi] 1946
James Batcheller Sumner
John Howard Northrop
Wendell Meredith Stanley
- za njegovo odkritje, da je encime moč kristalizirati in za njegovo pripravo encimov ter virusnih proteinov v čisti obliki
[uredi] 1947
sir Robert Robinson
- za raziskovanje rastlinskih produktov, še posebej alkaloidov.
[uredi] 1948
Arne Wilhelm Kaurin Tiselius
- za raziskovanje elektroforeze in adsorpcijske analize
[uredi] 1949
William Francis Giauque
- za prispevek na področju kemične termodinamike.
[uredi] 1950
Otto Paul Hermann Diels
Kurt Alder
- za odkritje in razvoj sinteze dienov (Diels-Alderjeva reakcija)
[uredi] 1951
Edwin Mattison McMillan
Glenn Theodore Seaborg
- za odkritja v kemiji čezuranskih elementov
[uredi] 1952
Archer John Porter Martin
Richard Laurence Millington Synge
- za izum kromatografije delcev
[uredi] 1953
Hermann Staudinger
- za odkritja s področja makromolekularne kemije
[uredi] 1954
- za raziskovanje narave kemijskih vezi
[uredi] 1955
Vincent du Vigneaud
- za delo o žveplovih spojinah, še posebej za prvo sintezo polipeptidnega hormona
[uredi] 1956
sir Cyril Norman Hinshelwood
Nikolaj Nikolajevič Semjonov
- za raziskovanje mehanizmov kemijskih reakcij
[uredi] 1957
Lord Alexander R. Todd
- za delo na nukleotidih in njihovih koencimih
[uredi] 1958
Frederick Sanger
- za delo na področju zgradbe proteinov, še posebej inzulina
[uredi] 1959
Jaroslav Heyrovsky
- za odkritje in razvoj polarografskih postopkov analize
[uredi] 1960
Willard Frank Libby
- za postopek določanja starosti z ogljikom-14
[uredi] 1961
- za delo o presnovi ogljikovega dioksida v rastlinah
[uredi] 1962
Max Ferdinand Perutz
John Cowdery Kendrew
- za preučevanje zgradbe kroglastih proteinov
[uredi] 1963
Karl Ziegler
Giulio Natta
- za njuna odkritja na področju visokih polimerov
[uredi] 1964
- za dognanja o zgradbi pomembnih biokemičnih snovi z uporabo postopkov z rentgenskimi žarki
[uredi] 1965
Robert Burns Woodward
- za dosežke na področju organske sinteze
[uredi] 1966
Robert Sanderson Mulliken
- za delo na področju kemijskih vezi in elektronske sestave molekul
[uredi] 1967
Manfred Eigen
Ronald George Wreyford Norrish
George Porter
- za raziskovanje izjemno hitrih kemijskih reakcij.
[uredi] 1968
- za odkritje obratnih povezav, ki nosijo njegovo ime
[uredi] 1969
Derek Harold Richard Barton
Odd Hassel
- za doprinose k razvoju zamisli prilagoditve
[uredi] 1970
Luis F. Leloir
- za odkritje sladkornih nukleotid in njihove vloge v biosintezi ogljikovih hidratov
[uredi] 1971
Gerhard Herzberg
- za prispevek k elektronskemu sestavu in geometriji molekul, še posebej prostih radikalov
[uredi] 1972
Christian B. Anfinsen
Stanford Moore
William H. Stein
- za njegovo delo na ribonukleazi in za njihov prispevek k razumevanju povezave med kemično zgradbo in katalitično aktivnostjo molekule ribonukleaze
[uredi] 1973
Ernst Otto Fischer
Geoffrey Wilkinson
- za delo na kemiji organometaličnih zmesi
[uredi] 1974
Paul J. Flory
- za temeljno delo, tako teoretično kot eksperimentalno na področju fizikalne kemije makromolekul
[uredi] 1975
John Warcup Cornforth
Vladimir Prelog
- za njegovo delo na stereokemiji encimsko kataliziranih reakcij in za njegovo delo pri raziskovanju organskih molekul in reakcij
[uredi] 1976
William Nunn Lipscomb mlajši
- za preučevanje zgradbe boranov
[uredi] 1977
Ilja Prigogine
- za prispevek k neravnotežni termodinamiki
[uredi] 1978
Peter D. Mitchell
- za oblikovanje kemiosmotske teorije
[uredi] 1979
Herbert C. Brown
Georg Wittig
- za razvoj uporabe zmesi z vsebnostjo bora in fospora v reagentih pri organski sintezi
[uredi] 1980
Paul Berg
Walter Gilbert
Frederick Sanger
- za njegovo preučevanje biokemije nukleinskih kislin 'in za njune prispevke pri določitvi osnovnih zaporedij v nukleinskih kislinah
[uredi] 1981
Keniči Fukui
Roald Hoffmann
- za teorije glede poteka kemijskih reakcij
[uredi] 1982
Aaron Klug
- za razvoj kristalografske elektronske mikroskopije
[uredi] 1983
Henry Taube
- za delo na mehanizmih reakcij elektronskega prenosa
[uredi] 1984
Robert Bruce Merrifield
- za razvoj metodologije za kemijsko sintezo na trdni matrici
[uredi] 1985
Herbert A. Hauptman
Jerome Karle
- za dosežke v razvoju metod za neposredno določitev kristalne zgradbe
[uredi] 1986
Dudley R. Herschbach
Yuan T. Lee
John C. Polanyi
- za prispevke pri dinamiki osnovnih kemičnih procesov
[uredi] 1987
Donald J. Cram
Jean-Marie Lehn
Charles J. Pedersen
- za razvoj in uporabo molekul, ki imajo zgradbi-specifično medsebojno vplivanje visoke selektivnosti
[uredi] 1988
Johann Deisenhofer
Robert Huber
Hartmut Michel
- za določitev tridimenzionalne zgradbe fotosintetskega reakcijskega centra
[uredi] 1989
Sidney Altman
Thomas R. Cech
- za raziskovanje katalističnih lastnosti RNA.
[uredi] 1990
- za razvoj teorije in metodologije sinteze organskih spojin
[uredi] 1991
Richard R. Ernst
- za prispevke k razvoju visokoločljivostne jedrsko-magnetno-resonančne (NMR) spektroskopije
[uredi] 1992
Rudolph A. Marcus
- za prispevek k teoriji o prenašanju elektronov v kemijskih sistemih
[uredi] 1993
Kary B. Mullis
Michael Smith
- za prispevke k razvoju metod na področju kemije DNK
[uredi] 1994
George A. Olah
- za njegove prispevke k kemiji karbokacije
[uredi] 1995
Paul J. Crutzen
Mario J. Molina
F. Sherwood Rowland
- za delo iz atmosferske kemije.
[uredi] 1996
Robert Curl
sir Harold Walter Kroto
Richard Smalley
- za odkritje fulerenov
[uredi] 1997
Paul D. Boyer
John E. Walker
Jens C. Skou
- za pojasnitev mehanizma encimov, ki je odgovoren za sintezo adenozin trifosfata in za odkritje encima, ki prenaša ione, Na+K+-ATPase
[uredi] 1998
Walter Kohn
John A. Pople
- za razvoj funkcionalno gostotne teorije in za razvoj računalniških metod v kvantni kemiji
[uredi] 1999
Ahmed H. Zewail
- za raziskave prehodnih stanj kemijskih reakcij s pomočjo femtosekundne spektroskopije
[uredi] 2000
Alan J Heeger
Alan G MacDiarmid
Hideki Širakava
[uredi] 2001
William S. Knowles
Ryoji Noyori
K. Barry Sharpless
- za delo na kiralno kataliziranih reakcijah hidrogenacije in za delo na kiralno kataliziranih oksidacijskih reakcijah
[uredi] 2002
Kurt Wüthrich
John B. Fenn
Koiči Tanaka
- za razvoj postopka za identifikacijo in strukturno analizo bioloških makromolekul
[uredi] 2003
Peter Agre
Roderick MacKinnon
- za odkritje ionskih kanalčkov v celičnih membranah
[uredi] 2004
Aaron Ciechanover
Avram Hershko
Irwin Rose
- za odkritje degradacije proteinov ob posredovanju ubikvitina
[uredi] 2005
Robert Grubbs
Richard Schrock
Yves Chauvin
- za razvoj metatezične metode v organski sintezi
[uredi] 2006
Roger Kornberg
- za njegovo delo na molekularnih osnovah genskega prepisovanja v evkariontskih celicah
[uredi] 2007
Gerhard Ertl
- za preučevanje kemičnih postopkov obdelovanja trdnih površin
