Nizamul al-Mulk
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Abu 'Ali al-Hasan Ibn al-Tusi Ebul-Kasim Nizamul (Nizam) al-Mulk (arabsko »Državniški red«, »Kraljevi red«) (arabsko نظام الملك، ابو علي الحسن الطوسي), seldžuški vezir, * 1018 (1019), Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 14. oktober 1092, pri Nehavandu blizu Sahne.
Nizamul al-Mulk je bil kot Ebul-Kasim Hajamov sošolec v Najšaburju. Prišel je na seldžuški dvor in med vladanjem sultana Muhamed ben Da Ud Alp Arslana Junaka-leva (1029-1072) postal prvi vezir. Bil je vezir tudi v času njegovega naslednika sultana Malikšaha.
Poleg državniškega dela je zelo znan tudi po več razpravah o kraljevanju z naslovom Sijasatnama (Knjiga vladanja) in tudi po sistematičnemu ustanavljanju visokih šol v več mestih. Te šole so dobile ime po njem, medrese Nizamije.
Leta 1092 leta ga je ibn Tahir, fida'i (fedai) od njegovega nekdanjega sošolca, vodje asasinov as-Sabaha, preoblečen v muslimanskega puščavnika, sufijo zabodel pri Nehavandu blizu Sahne, ko se je vračal iz Hamadana v Kermanšah.
[uredi] Glej tudi
 |
Ta biografski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
