Nitridiranje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nekdo izmed Wikipedistov je predlagal združitev članka oz. razdelka s člankom Nitriranje (pogovor).

Nidtridiranje je termična obdelava jekl, ki morajo biti na površini zelo trda, odporna proti koroziji na zraku in vodni pari in morajo ohraniti mere.

[uredi] Postopek

Nidtridiranje izvajamo pri manjših strojnih delih. Nitridirajo se jekla, ki vsebujejo elemente (Cr, Mo, Al), ki nato tvorijo nitridide. Nitridira se v plazmi ali plinskem sredstvu in traja od 1h do 100h pri temparaturi od 500°C do 580°C. Končna plast je debela od 0,1mm do 0,8mm.

[uredi] Lastnosti

Pri nitridiranju lahko na površini nastane spojinska plast, ki je sestavljena iz ε-nitrida in γ'-nitrida. Pod njo je difuzijska plast v kateri so nitridi zlitinskih elementov izločeni po določenih kristalnih ravninah ferita. Deli s spojinsko plastjo imajo boljšo obrabno obstojnost pri drsnem trenju, prav tako pa močno izboljšajo korozijsko obstojnost, a niso odporni na udarno trenje, ker se zmanjša žilavost. Trdota nitridirane plasti je med 700 HV in 900 HV pri navadnih ter od 1000 HV do 1050 HV pri legiranih jeklih.

Prednost nitridiranja proti cementiranju je predvsem v nižji temparaturi, poleg tega pa nitridiranih delov ni potrebno kaliti. Kaljenje lahko povzroči razpoke.

a)Fazni diagram Fe-N

b)Potek trdote z oddaljevanjem od površine. Nht je globina utrjene plasti, kjer je trdota za 50 HV 1 večja od trdote sredice.

c)Mikrostruktura nitridrane plasti. V spojinski plasti sta ε-nitrid (Fe2N) in γ' –nitrid (Fe4N), v difuzijski plasti so nitridi zlitinskih elementov.

[uredi] Viri

Zupanič F.,Anžel I. GRADIVA zapiski predavanj. Fakulteta za strojništvo, Maribor 2005. ISBN 86-435-0687-7, COBISS.SI-ID 54660097.