Neretva
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Neretva je 225 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bosne in Hercegovine (203 km), zadnjih 22 km pa teče po ozemlju republike Hrvaške, kjer se tudi izliva v Jadransko morje.
Neretva izvira v goratih predelih Hercegovine, pod planino Jabuke in Zelengora, zaradi česar ima vse značilnosti planinske reke. Izvir je na nadmorski višini 1095 m. Porečje Neretve meri 5.581 km², povprečni pretok reke je 378 m³/s, njena čistost v zgornjem toku pa je označena z A, kar pomeni najvišjo stopnjo čistosti. Obenem je to tudi ena najhladnejših rek na svetu, saj v poletnih mesecih le stežka preseže 7-8 stopinj Celzija. Znana je po svoji smaragdno zeleni barvi in po sorazmerni plitkosti v zgornjem delu toka. V Neretvi živijo tudi nekatere redke in tudi endemične vrste življenja, življenje v reki pa je zaradi človekovega poseganja vse ogroženo. Zaradi značilnosti, ki jih ima ta reka, so na njej zgrajene številne hidroelektrarne.
[uredi] Hidroelektrarne na Neretvi
- HE Jablanica,
- HE Grabovica,
- HE Salakovac,
- HE Mostar
[uredi] Pritoki
- Ljuta,
- Rama,
- Drežanjka,
- Radobolja,
- Jasenica,
- Buna,
- Bregava,
- Trebižat,
- Krupa,
- Bistrica,
- Žabljak,
- Sturba
- Trebišnjica.
Rakitnica, Rama in Trebižat so levi pritoki, Buna in Bregana pa levi pritok. Na poti proti izlivu teče skozi nekaj najlepših mest v Bosni in Hercegovini: Konjic, Jablanico, Mostar, Čapljino, Počitelj in Metković. V delti izliva Neretve v Jadransko morje se nahajajo plantaže mandarin.
