Mount Everest
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Mount Everest | |
|---|---|
 Mount Everest iz Kala Pattharja v Nepalu |
|
| Nadmorska višina: | 8848 m[1] 1. mesto |
| Lega: |  Nepal Tibet, Kitajska[2] |
| Pogorje: | Mahalangur Himal, Himalaja |
| Relativna višina | 8848 m |
| Koordinate: | [3] |
| Prvi pristop: | 20. maj 1953 Edmund Hillary Tenzing Norgay |
| Najlažji pristop: | z Južnega sedla (Nepal) |
Mount Everest je najvišja gora na Zemlji. Po najnovejših meritvah iz leta 2005 meri 8844,43 m (merjeno iz morske gladine). Njegov vrh in greben predstavljata mejo med Nepalom in Tibetom. V Nepalu je gora znana pod imenom Sagarmatha (सगरमाथा, beseda v sanskrtu za »čelo neba«), v Tibetu pa kot Čomolugma (»mati vesolja«). Iz te besede izhaja kitajsko ime: 珠穆朗玛峰 (pinjin: Zhūmùlǎngmǎ Fēng). Do leta 1856 se je gora imenovala Peak XV (Vrh XV), tega leta pa so jo poimenovali po siru Georgeu Everestu, nekdanjemu predstojniku britanskega zemljemerskega urada v Indiji. Do leta 1921 se Mount Everestu noben Evropejec ni smel približati na manj kot 80 kilometrov[4].
Prvi vzponi v Everestu so se začeli leta 1921, ko se je na goro odpravila prva odprava.
29. maja 1953 sta se novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay prva povzpela na Everest. 16. maja 1975 je Japonka Džunko Tabei postala prva ženska, ki je stopila na najvišji vrh sveta. Kot prvima Slovencema je to uspelo 13. maja 1979 Andreju Štremflju in Nejcu Zaplotniku. Reinholdu Messnerju je 20. avgusta 1980 ta podvig kot prvemu uspel brez dodatnega kisika. 7. oktobra 2000 je Davo Karničar opravil neprekinjen spust na smučeh z vrha do baznega tabora.
[uredi] Plezanje
Za pristop na goro obstajata dve glavni smeri:
- severozahodni greben in
- jugovzhodni greben
Jugovzhodni greben je tehnično lažji. Pot prek njega poteka po nepalski strani in je bila uporabljena pri prvem pristopu Hillaryja in Norgaya. Več pristopov poteka po njej, kar lahko pripisujemo tudi dejstvu, da je Tibet, prek katerega poteka pot čez severozahodni greben, od leta 1949 za tujce težko dostopen.
Večina poskusov vzpona se izvaja aprila in maja. Takrat so vremenske razmere najbolj ugodne (čas pred poletnim monsunom, veter na gori je relativno miren). Pri vzponih imajo veliko vlogo pripadniki Šerp, nepalskega ljudstva, ki opravljajo službo višinskih nosačev in opremljajo goro z vrvmi. Njihovo znanje plezanja se je z porastom plezalskih odprav v Nepal močno izboljšalo.
Danes odprave, ki se odločijo za vzpon prek jugovzhodnega grebena, navadno pristanejo v Lukli (2860 m) ter nato pešačijo do baznega tabora na 5380 m. Pot traja 6-8 dni, upoštevajoč, da je potrebna aklimatizacija na višino. V baznem taboru se dokončno aklimatizirajo. Medtem šerpe in nekateri plezalci urejajo pot čez Ledeni slap (ledenik Khumbu), ki predstavlja veliko nevarnost zaradi podirajočih se serakov in ledeniških razpok. Pot čez slap je treba začeti že zgodaj, saj se z dnevno toploto nevarnost še poveča. Nad ledenikom navadno stoji prvi višinski tabor (6065 m). Naslednji tabor postavijo v Zahodni globeli (6500 m) in se vzpnejo prek pobočja Lhotse do tabora 3 na 7470 m. Do tabora 4, ki stoji na Južnem sedlu (7986 m), jih loči še Rumeni pas, odsek sedimentnega peščenjaka. Vzpon na vrh se iz četrtega tabora začne že kmalu po polnoči, saj morajo plezalci premagati še skoraj 1000 m višinske razlike. V taki višini se kmalu pojavijo težave, zato nimajo na voljo veliko časa za poskus vzpona. Če vreme ni pravo, je spust po nekaj dneh čakanja že nujen. Velika nevarnost so tudi ozebline. Vzpon traja 10 do 12 ur. Plezalci najprej priplezajo na južni vrh (8750 m) in nato nadaljujejo po grebenu. Zadnja večja zapreka pred vrhom gore je Hillaryjeva stopnja. Danes jo premagajo z pomočjo vrvi, ki so jih predhodno pritrdili Šerpe.
Vzpon prek severovzhodnega grebena se začne na ledeniku Rombuk. Everest je najvišji izmed 14-ih gorà, ki presegajo 8000 m in jih imenujemo osemtisočaki.
[uredi] Reference
- ^ Všteta je tudi višina snežne kape.
- ^ Položaj vrha Everesta na mednarodni meji je jasno prikazan na podrobnih topografskih kartah, tudi nepalskih.
- ^ Navedene koordinate v sestavu WGS84 so bile izračunane s podrobnih topografskih kart in se skladajo s podatki adventurestats. Napaka je skoraj gotovo manjša od 2".
- ^ Chevalley, Dittert, Lambert; Vzponi v Everestu; MK, Ljubljana, 1959; str. 267
