Motnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Motnik | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 428.2 m |
| Število prebivalcev: | 163 |
| Poštna št./pošta: | 1221 Motnik |
| Občina: | Kamnik |
| Pokrajina: | Gorenjska |
| Statistična regija: | Osrednjeslovenska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Motnik je vas v občini Kamnik. Strnjena je v podnožju razvalin motniškega gradu, v dolini reke Motnišnice ob cesti Kamnik-Ločica pri Vranskem.
Kraj se prvič omenja v letih 1123 in 1146, grad pa leta 1247. Trške pravice so bile Motniku dodeljene leta 1542. V kraju je staro svetišče sv. Jurij. Cerkev so že leta 1360 prvič prezidali in jo pozneje baročno predelali. Poleg stoji še cerkev sv. Magdalene.
Motnik je kontrolna točka Evropske peš poti E 6 in izhodišče planinske poti na Menino planino. Iz naselja se odcepita dve stranski cesti, ena na jug proti Zajasovniku, druga na sever po dolini potoka Bele do cerkvice sv. Miklavža. Od tu se po peš poti pride do starodavnega sedaj opuščenega prelaza Slapi, ki je nekoč povezoval Štajersko in Kranjsko.
V Motniku je bil rojen Gašper Križnik (1848 - 1904), zbiralec slovenske slovstvene dediščine, ki ima v središču vasi poleg sramotilnega kamna tudi doprsni kip. V vasi stoji tudi spominska tabla namestniku komandanta tretjega bataljona VI. SNOUB Rudiju Karatu, ki je 1. febrarja 1944 padel v boju za osvoboditev Motnika. V Motniku je tudi opuščen rudnik rjavega premoga, od katerega je ostal le še z rastlinjem obraščen kamnit portal. Rudnik je obratoval med leti 1855 in 1951. V premogovih slojih so našli fosile pritlikavega nosoroga.
Največji razcvet je Motnik doživel med 15. in 19. stoletjem, ko je skozenj potekala najpomembnejša prometna povezava med Štajersko in Kranjsko.
[uredi] Galerija
 Vaški travniki |
 Usnjarska obrt v Motniku |
 Portal opuščenega rudnika |
 Cerkev svetega Jurija |
