Monopol
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Monopol je pojem in izraz, ki prihaja iz stare grščine, sestavljata ga dve besedi- μονος -monos- (eno)+ πωλεïν-polein- (prodajam), v ekonomiji predstavlja situacijo na trgu med ponudniki in povpraševalci blaga ali storitev.
Vsebina |
[uredi] Nastanek monopolov
Monopoli nastanejo vedno v gospodarstvu kot rezultat visoke stopnje koncentracije kapitala in centralizacije proizvodnje. Oblikujejo ga finančne oligarhije in finančni kapital. Najvažnejšo vlogo pri ustvarjanju monopola odigrajo združenja, sporazumi in zveze velikih kapitalistov, ki s pretežnim delom proizvodnje ali trgovskega blaga določenega področja gospodarstva države ter večje regije, obvladajo tržišče. Monopoli so tipičen pojav imperializma, zelo hitro so nastajali v zadnji četrtini 19. stoletja in celo 20. stoletje, dosegli so delitev svetovnega tržišča. Na začetku 20. stoletja so popolnoma obvladali gospodarstvo najbolj razvitih kapitalističnih držav, zato so se morale te začeti ukvarjati z raznimi zaščitnimi ukrepi za njihovo razbitje. Dominacijo monopolov v ekonomiki in politiki je pospeševal proces združevanja bančnega in industrijskega kapitala ter ustvarjanje finančnega kapitala z vzpostavitvijo majhne skupine največjih kapitalistov finančnih oligarhov, ti raspolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi s katerimi odločilno vplivajo na vsa področja družbenega življenja. Vzporedno s pojavom in razvojem monopolov se zelo pomembno spremenijo pogoji in oblike konkurence kapitalističnih proizvajalcev ter trgovcev. Z medsebojnimi sporazumi in zvezami si monopolisti prizadevajo odstraniti vsestransko ter neomejeno konkurenco iz obdobja liberalnega kapitalizma. Praktično konkurenca nikoli ne preneha, prenese se na konkurenco znotraj monopola, med monopole ene proizvodne branže, med monopole in tiste zunaj njih ter monopole različnih vej gospodarstva v državi ali širši regiji.
[uredi] Načini delovanja monopolov
Monopolist ustvari monopol predvsem zaradi monopolnega dobička, ta se ustvari z različnimi monopolnimi sredstvi, z monopolnimi cenami, sporazumi o delitve trga, omejitvijo proizvodnje, dogovori o cenah, patentnimi sporazumi in podobnim. Na ta način lahko zavirajo celoten družbeni razvoj krajev, držav in regij. Povečujejo se družbena nasprotja saj na področjih njihovega delovanja nenehoma nastaja rast cen, blaga in storitev ter rušijo življenski standard prebivalstva, nastopajo motnje v procesu reprodukcije kapitala, neposredni delavci pa so bolj eksploatirani kot bi sicer bili.
[uredi] Oblike monopolov
Monopoli se organizirajo na razne načine, najpogostejše oblike so trusti, karteli, sindikati-( njihova vloga je v tem da združujejo prodajo blaga vseh udeležencev, včasih pa organizirajo tudi skupno nabavljanje surovin, energije in repromaterialov). Manj poznane oblike so pool, ring, corner, - te oblike so začasne oblike organiziranja monopola. Njihov namen je ustvariti pogoje za zadovoljivo rešitev nekega problema ali naloge, ko je to storjeno pa sporazum preneha delovati. Takšne oblike največkrat uporabljajo pri velikih projektih v transportu.
[uredi] Zunanje povezave
- [Oblike monopolov v en. http://www.polyarchy.org/paradigm/english/monopolies.html]
