Marin Soljačić
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marin Soljačić, hrvaški fizik, * 7. februar 1974, Zagreb.
Trenutno je izredni profesor na oddelku za fiziko na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT, angleško Massachusetts Institute of Technology) v Združenih državah Amerike.
Vsebina |
[uredi] Znanstvena kariera
Po maturi na zagrebškem Matematično-informatičnem izobraževalnem centru (danes XV. gimnazija) je prejel štipendijo od Tehnološkega inštituta Massachusetts za delo na inštitutu, kjer je leta 1996 diplomiral iz dveh smeri: fizika in elektrotehnika. Leta 1998 je zaključil magisterij iz fizike na Univerzi Princeton pod mentorstvom profesorja Franka Wilczeka (dobitnika Nobelove nagrade za fiziko 2004). Leta 2000 je doktoriral, pravtako na Univerzi Princeton, pod mentorstvom Mordechaia Segeva. Isti leto se je vpisal na prestižni Pappalardo postdoktorski študij na Inštitutu Massachusetts. Leta 2003 je postal vodilni raziskovalec na inštitutu, 2005 pa profesor fizike MIT-a.
V letu 2006 je skupaj s sodelavcema Aristeidisom Karalisom in Johnom Joannopoulosom objavil delo z naslovom Brezžični brezžarčni prenos energije (angleško Wireless Non-Radiative Energy Transfer), ki bi lahko, če se bo uspel uporabiti v praksi, v bodočnosti omogočil tehnološko revolucijo. Izdelava prototipa je v teku, razvili naj bi ga, tako Soljačić, v roku dveh let. Tehnologija temelji na pojavu elektromagnetne 5indukcije in resonance, naprednejša pa je pri sevanju, ki je odpravljeno. V stavbo bi se namestil poseben oddajnik, ki bi vse prostore pokrival z elektromagnetnim valovanjem, s njegovo pomočjo pa bi se napajale razne naprave z nameščenim sprejemnikom frekvenc, ki bi resonirale z elektromagnetnim poljem. Neizkoriščen tok bi samodejno absorbiral oddajnik. Soljačič meni, da naj bi oddajanje bilo za človeka neškodljivo. Za samo idejo sta bila kriva predvsem dva "neprijetna dejavnika": zbujanje sredi noči zaradi alarma za nujno polnjenje baterije mobilnega telefona ter izpraznitev baterije robota-sesalca, ki jo je bilo treba po opravljenih čiščenjih le dveh prostorov znova napolniti. Kot slednje se je Marin spomnil Nikole Tesle in njegovih neuspelih poskusov brezžičnega prenosa elektrikična energije.
Marin Soljačić je strokovnjak za področje elektromagnetizma, še posebno za nelinearno optiko in nanooptiko. Je soavtor množice patentov in znanstvenih del v vodilnih znanstvenih revijah.
[uredi] Nagrade
Leta 2005 je prejel "Adolph Lomb Medal" Ameriškega optičnega društva (Optical Society of America), ki ga dotično strokovno združenje vsako leto podeljuje znanstveniku mlajšem od 35-ih let za najpomemnejša odkritja v optiki širom sveta. V letu 2006 je prejel nagrado "TR35", ki se podeljuje najboljšim inovatorjem, mlajšim od 35-ih let. Nagrado podeljuje "Technology Review", najstarejša revija za tehnologijo na svetu.
