Marija Kmet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Marija Kmet se je rodila 31. januarja 1891 v Šentlovrencu na Dolenjskem, umrla je v 83. letu starosti, leta 1974. Marija Kmet je ena najstarejših slovenskih pisateljic. Bila je učiteljica na slovenski šoli v Trstu, pisateljica, književna prevajalka in dramatičarka. Okoli leta 1920 je bila med najplodnejšimi pisci krajše realistične proze s socialno in psihološko tematiko. Na pisateljico je vplivala velika umetnost Ivana Cankarja.

[uredi] Življenje

Marija Kmet je izhajala iz učiteljske družine in tudi ona je nadaljevala pot svojega očeta. Šolo je obiskovala v rodnem kraju, v Mariboru in Ljubljani. Ko ji je bilo štirinajst let je izdajala rokopisni listič Lilije, v katerem je objavljala svoje prve slovstvene sestavke. Leta 1910 je opravila maturo na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani in 1916 izpit za meščanske šole. Od leta 1910 do 1919 je službovala kot učiteljica v Trstu. Leta 1920 je bila zaradi bolezni upokojena. Umrla je leta 1974. Bila je sodelavka tedanjih mladinskih časopisov.

[uredi] Literarno ustvarjanje

Marija Kmet je pisala pesmi, romane, drame, članke, ocene, književne feljtone, črtice in prevode. Njena prva knjiga z naslovom Bilke je izšla leta 1920, v njej je zbrala najboljše prve spise. Bilke so zbirka krajših proz, ki so nastale v času, ko je na pisateljico vplivala velika umetnost Ivana Cankarja. Knjiga Helena je izšla leta 1921, v njej pa Marija Kmet skuša pokazati svoje umevanje ženske duševnosti. Večjo poglobljenost v notranji svet ženske pa razodeva njen prvi roman V metežu (l. 1925). V letu 1926 sta izšli dve njeni knjigi in sicer Večerna pisma in Sv. Frančišek Asiški. Leta 1933 je izšla mladinska knjiga Lovci na mikrobe. Napisala je tudi Moja pota (1933), roman Golobovi (1916), dramo Mati (1917). Dramo Mati sta uprizorili Slovensko gledališče v Trstu in Šentjakobsko gledališče v Ljubljani. Roman V metežu, drame Mati, Notturno in Karikature ter večino pripovednih spisov je objavila v Ljubljanskem zvonu. Za Marijo Kmet so izhodi predvsem idealizem, vera in žrtvovanje. Veliko motivov je zajela iz svojega lastnega življenja in jih vpletla v tuje zgodbe, ki se odvijajo predvsem v Trstu.