Izvorna koda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Izvòrna kóda (angleško source code) je skupina navodil napisana v programskem jeziku, namenjena lažjemu razumevanju in hitrejšemu razvoju. V sodobnih programskih jezikih je izvorna koda po navadi razdeljena v več datotek. Izvorna koda računalniškega programa je skupek datotek, ki jih računalnik prevede v strojno kodo. Izvorna koda se lahko prevede s pomočjo prevajalnika v strojno kodo pred razpošiljanjem ali pa uporabniški računalnik program sam prevede v bitno kodo (bytecode) s pomočjo prevajalnika JIT.

[uredi] Nameni

[uredi] Organizacija

Izvorna koda za določen del programja je lahko v eni datoteki ali v več datotekah. Programska koda ni nujno napisana v istem programskem jeziku. Običajno je, na primer, da je program v glavnem zapisan v C-ju, nekateri deli pa so napisani v zbirniku, zaradi najboljših rezultatov. Možno je tudi, da so nekatere komponente dela programja napisane in prevedene ločeno v poljubnem programskem jeziku, kasneje pa vgrajene s pomočjo postopka, imenovanega knjižnično povezovanje (library linking).

Zmerno obsežno programje zahteva prevajanje ali zbiranje večih, včasih ducat ali celo sto različnih datotek izvorne kode. To obsežnost zmanjšajo z vključitvijo datoteke makefile z izvorno kodo, ki opiše zveze med datotekami izvorne kode in vsebuje podatke o tem kako se morajo prevesti. Drugo orodje razvijalcev za vzdrževanje izvorne kode je nadzor predelav (revision control).