Igor Samobor
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za hrvaško mesto glej Samobor.
Igor Samobor, slovenski igralec, * 1957, Ptuj.
Samobor je diplomiral na ljubljanskem AGRFT-ju, in je stalni član ansambla SNG Drama Ljubljana.
Slovensko in evropsko občinstvo ga pozna kot Peera Gynta, Razkolnikova, Macbetha, don Juana, princa Hamburškega, Ivana v Bratih Karamazovih, Jimmija Potterja v Ozri se v gnevu, Jima v Jezu, Vossa v Ritter, Dene, Voss, Georga v [[Kdo se boji Virginije Woolf]] ...
Za svoje vloge je prejel vrsto najvišjih priznanj, na nacionalnem gledališkem festivalu 2004 za vlogo barona Charlusa v Proust-Pinterjevem Iskanju izgubljenega časa v režiji Dušana Jovanovića. Na odru Slovenskega lutkovnega gledališča igra v Hamletu (r. V. Taufer). Filmsko kariero je začel graditi v filmih vodilnih slovenskih režiserjev Boštjana Hladnika (Ubij me nežno), Vojka Duletiča (Deseti brat), Franceta Štiglica (Veselo gostivanje) in Matjaža Klopčiča (Črna orhideja, Ljubljana je Ljubljena). V največji slovenski filmski uspešnici zadnjih let, filmu Kajmak in marmelada Branka Djurića, je upodobil nepozabnega soseda z balkona.
Od leta 2006 ga zastopa agencija Proartes.
[uredi] Filmografija
- 2005 Ljubljana je ljubljena (r. M. Klopčič)
- 2002 Kajmak in marmelada (r. B. Djurić)
- 1995 Rabljeva freska (r. A. Tomašič)
- 1989 Črna orhideja (r. M. Klopčič, tv)
- 1988 Odpadnik (r. B. Šprajc)
- 1987 Dopust (r. S. Hren, tv)
- 1986 Kormoran (r. A. Tomašič)
- 1984 Veselo gostivanje (r. F. Štiglic)
- 1982 Deseti brat (r. V. Duletič)
- 1979 Ubij me nežno (r. B. Hladnik)
[uredi] Najodmevnejše dramske vloge
- F. M. Dostojevski: Idiot, 13 skic iz romana Idiot
– Gavrila Ardalionovič Ivolgin
- C. McPherson: Jez – Jim
- 2004 M. Proust: Iskanje izgubljenega časa – Palamède (r. Dušan Jovanovič, Drama SNG Ljubljana)
- J. Racine: Fedra – Teramen
- F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi – Ivan Fjodorovič Karamazov
- B. Tadel: Anywhere Out of This World – Dr. Sergej Vasiljevič Talenjkov Črimekundan ali Brezmadežni, tibetanski misterij
- V. Bartol: Alamut – Hasan ibn Saba, Seiduna
- L. N. Tolstoj: Ana Karenina – Aleksej Aleksandrovič Karenin
