Holografija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Članek obravnavnava fotografsko tehniko. Holograf je sicer vrsta dokumenta, ki ga je v celoti napisala oseba v imenu, katere je izdan (pogosto oporoka), hologramski princip domneva kvantne gravitacije, The Holograms pa so bili izmišljena glasbena skupina iz risane serije Jem.

Holografija (grško Όλος-holos celota + γραφή-graphe pisati) je veda o izdelavi hologramov, ki so razvitejša oblika fotografije, ki omogoča prikazovanje slik v treh dimenzijah. Uporabna je tudi za optično skladiščenje podatkov. Sicer jih pogosto zasledimo v znanstveni fantastiki, predvsem Zvezdne steze, Vojna zvezd in Red Dwarf.

[uredi] Pregled

Holografijo je leta 1948 izumil madžarski fizik Dennis Gabor, za kar je tudi dobil Nobelovo nagrado za fiziko leta 1971. Stvar je patentiral kot patent GB685286. Odkritje je bil nepričakovan rezultat iskanja možnih izboljšav v elektronski mikroskopiji pri British Thomson-Houston Company v Rugbyju v Angliji. Do odkritja laserja leta 1960 področje sicer ni doživelo pravega napredka.

Prve holograme, ki so lahko prikazali 3-D objekte sta leta 1963 naredila Emmet Leith in Juris Upatnieks v Michiganu, ZDA. V Sovjetski zvezi je bil prvi Yuri Denisyuk.

Izdelali so različne vrste hologramov. Prvi so bili transmisijski hologrami, ki jih vidimo, če presvetimo s lasersko svetlobo. Kasnejša izboljšava, mavrični transmisijski hologram so vidni tudi pri dnevni svetlobi, zato jih pogosto uporabljajo kot zaščitne oznake na kreditnih karticah ter na embalaži. Podloženi so s svetlobo odbijajočo folijo.